izpis_h1_title_alt

Oseba in dialog : medsebojnost ("das Zwischen") kot ontološki temelj dialoga pri Martinu Bubru
ID Pevec Rozman, Mateja (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (186,83 KB)
MD5: D9E4AE9F3DF39538F1BCA5BE4A52A1DE
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.teof.uni-lj.si/zaloznistvo/edinost-in-dialog/edinost-in-dialog-76-2021-2 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Živimo v dobi postmoderne, ki je vse od časov novega veka, renesanse in razsvetljenjstva v znamenju človeka. V središču pozornosti je predvsem ta svet in človek v njem. Človeku je vse podvrženo, človek je (hoče biti) merilo vsega. Problem antropocentrizma se kaže predvsem v tem, da si človek kot subjekt ne podreja le objektov, ampak si želi podrediti tudi druge subjekte. Tako je novoveška emancipacija subjekta pripeljala do skrajnega individualizma, do brezkompromisnega uveljavljanja posameznikovih osebnih teženj in interesov, ne oziraje se na skupno dobro, skupno dobro neke konkretne skupnosti ali celotnega človeštva. Sodobna gospodarska, ekološka, kulturna, socialna in družbena kriza je tako eno izmed znamenj, ki govorijo o krizi človeka, o krizi, v kateri se je človek znašel kot subjekt. Zato je potrebna nova opredelitev človeka, opredelitev, ki bo presegla ozko subjektivistično paradigmo in pokazala na človekovo celovitost in njegovo bistvo. V prispevku najprej orišemo temeljne poteze antropocentrizma, v drugem delu pa predstavimo novo, celovito pojmovanje človeka, kot ga zastopa personalistična filozofija, predvsem skozi analizo del filozofa Martina Bubra (Dialoški princip in Problem človeka). Personalizem obravnava človeka kot celovito bitje v vseh njegovih razsežnostih in presega zgolj ozko in osiromašeno subjektivistično pojmovanje. Osiromašena podoba človeka namreč onemogoča dialog in harmonično sobivanje različnosti in drugačnosti. Izvirni prispevek razprave je v poskusu iskanja možnosti dialoga, kot se to kaže v personalistični filozofiji, posebej v misli Martina Bubra in njegovem pojmovanju medsebojnosti. Judovski filozof Buber podaja skozi svojo popolnoma svojevrstno filozofijo novo izhodišče za pogled na človeka v njegovi družbeni in osebni, moralni in religiozni razsežnosti. Tako se pokaže »medsebojnost« kot osnovno človeško dejstvo, kot področje rojstva in življenja človeške osebe v vsej njeni pristnosti. Cilj prispevka je pokazati na nezadostnost antropocentričnega pojmovanja človeka, ki vodi v odtujitev, v bivanjsko krizo, krizo medčloveških odnosov in posledično splošno kulturno in družbeno krizo. Temeljna teza prispevka je v novem izhodišču pogleda na človeka, kot ga podaja personalistična filozofija, predvsem Bubrova misel, kjer je človeškost mogoče živeti samo v odnosu z drugim/-i in se »medsebojnost« kaže kot možnost in temelj dialoga.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:oseba, dialog, medsebojnost, postmoderna, antropocentrizem, personalizem
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2021
Leto izida:2021
Št. strani:Str. 15-32
Številčenje:Letn. 76, št. 2
PID:20.500.12556/RUL-163549 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:141.144Buber M
ISSN pri članku:2335-4127
DOI:10.34291/Edinost/76/02/Pevec Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:88301571 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.10.2024
Število ogledov:77
Število prenosov:8
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Edinost in dialog : revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog
Založnik:Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Inštitut Stanka Janežiča za dogmatično, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani
ISSN:2335-4127
COBISS.SI-ID:268194560 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Person and the dialogue : between ("das Zwischen") as an ontological foundation at Martin Buber’s dialogue
Izvleček:
We live in the age of postmodernism, but since the modern period, the time of the Renaissance and the Age of Enlightenment, human has been put in the centre of our views. Our focus is primarily on this world and a human in it. Everything is subjected to a human, a human is (or wants to be) the measure of everything. The problem of anthropocentrism is manifested primarily in the fact that a human, as a subject, not only wants to subordinate objects but also other subjects. Thus, the modern emancipation of the subject led to extreme individualism, to the uncompromising assertion of the individual’s personal aspirations and interests, regardless of the common good, the common good of a particular community or the whole of humanity. The modern economic, ecological, cultural, social and societal crisis is one of the signs showing the crisis of a human, of the crisis in which a human has found himself as a subject. Therefore, a new definition of a human is needed, a definition that will transcend the narrow subjectivist paradigm and point to a human’s integrity and ethos. The article outlines the basic features of anthropocentrism and, in the second part, presents a new, comprehensive conception of a human as represented by a personalist philosophy, mainly through an analysis of the works of philosopher Martin Buber (Das dialogische Prinzip and Das Problem des Menschen). Personalism treats a human as »a whole« in all its dimensions and transcends a narrow and impoverished subjectivist conception. Namely, the impoverished image of a man prevents dialogue and the harmonious coexistence of diversity and divergence. The original contribution of the discussion is in the attempt to find the possibility of dialogue, as reflected in personalist philosophy, especially in the thoughts of Martin Buber and his conception of between (das Zwischen). Buber, a Jewish philosopher, introduces new views on human in his social and personal, moral and religious dimensions through his unique philosophy. Thus, »between« is shown as a fundamental fact of a human, as the realm of the human’s birth and life in all its authenticity. The article aims to show the inadequacy of a human’s anthropocentric conception which leads to alienation, to the existential crisis, the crisis of human relations, and, subsequently, general cultural and social crisis. The article’s basic thesis is in the fundamental idea of the new view on a human, given by personalist philosophy, especially Buber’s thoughts, where humanity could be lived only in relation to others and »between« is shown as a possibility and foundation of the dialogue.

Ključne besede:person, dialogue, subject, between, postmodernism, anthropocentrism, personalism

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj