V študiji na vzorcu 182 Bošnjakinj in Bošnjakov proučujemo medsebojen vpliv preteklih obremenjujočih izkušenj (težkih ali travmatičnih izkušenj, s katerimi se je posameznik soočil v preteklosti), duševnega blagostanja in etnične distance v Bosni in Hercegovini skozi prizmo polivagalne teorije, ki poudarja vlogo fiziološke reaktivnosti in telesnega zavedanja. Rezultati kažejo, da med preteklimi obremenjujočimi izkušnjami, duševnim blagostanjem ali etnično distanco ni neposredne povezave, so pa pretekle obremenjujoče izkušnje pomemben napovednik avtonomne reaktivnosti in telesnega zavedanja kot mediatorjev blagostanja in etnične distance. Ugotovitve študije kažejo, da so intervencije, utemeljene na razumevanju travme, lahko potencialno koristne za izboljšanje družbene kohezivnosti v pokonfliktnih okoljih.
|