izpis_h1_title_alt

Ruski starci in starčevstvo
ID Arko, Alenka (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (250,97 KB)
MD5: B1494EBC160A5AE70560EF45C53620BF
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.teof.uni-lj.si/zaloznistvo/edinost-in-dialog/edinost-in-dialog-78-2023-2 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Razprava oriše zgodovinsko ozadje starčevstva, ki ima svoje korenine že na začetku meništva v Egiptu in je povezano v prvi vrsti z vzgojo mladih menihov pod okriljem izkušenega duhovnega učitelja. Poseben poudarek je namenjen razvoju starčevstva v Rusiji, ki je sprva, čeprav z nekakšnim časovnim zamikom, posnemalo bizantinsko izročilo, v 18. in 19. stoletju pa izoblikovalo izvirne poteze, posebej okrog samostana Optina pustinj in lika starca Makarija, ki je starčevstvo odprl »navzven« in postal tudi duhovni spremljevalec laikov – inteligence, pa tudi preprostih ljudi. Povezanost samostana s svetom je pripeljala do posebnih oblik starčevstva. Kasneje so kot starce prepoznali tudi škofijske duhovnike in celo laike, moške in ženske. Seveda je bilo to v veliki meri povezano z zgodovinskimi razmerami v Rusiji, s komunističnim preganjanjem menihov in zapiranjem samostanov. Posebej izstopajo t. i. jurodivji (sveti norci), ki so svojsko utelešenje Božje modrosti in njene moči. Razprava skuša predstaviti tudi osnovne poteze duhovnosti starcev in odnosa z duhovnimi sinovi in hčerami, ki jo starčevstvo predpostavlja, in sicer s perspektive ruskih raziskovalcev. Gre za globoko trinitarično in kristološko zasidrano duhovnost, ki zahteva notranje izpraznjenje starca, da bi oseba, ki jo vodi, lahko preko njega dosegla Boga. Daleč od kakršnekoli duhovne manipulacije in oblastnosti je edini cilj starca voditi duhovnega sina ali hčer k pobožanstvenju, torej k svobodnemu sprejetju milosti odrešenja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:meništvo, duhovno življenje, duhovno vodstvo, hesihazem, ruski starci, samostan v svetu, jurodivji
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2023
Leto izida:2023
Št. strani:Str. 211-236
Številčenje:Letn. 78, št. 2
PID:20.500.12556/RUL-163446 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:271.2-788-722.57(571)
ISSN pri članku:2335-4127
DOI:10.34291/Edinost/78/02/Arko Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:178796291 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.10.2024
Število ogledov:88
Število prenosov:13
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Edinost in dialog : revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog
Založnik:Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Inštitut Stanka Janežiča za dogmatično, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani
ISSN:2335-4127
COBISS.SI-ID:268194560 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Starets and spiritual guide in the Russian Orthodox Church
Izvleček:
The paper outlines the historical background of the phenomena of starets (starchestvo) in monasticism, which has its roots in the early days of monastic life in Egypt and is primarily linked to the education of young monks under the guide of an experienced teacher. Particular attention is paid to the development of the phenomena in Russia, which, although with a time lag, initially imitated the Byzantine tradition, but nevertheless in the 18th and 19th centuries developed original traits, especially around the monastery of Optina Pustyn and the figure of the starets Macarius, who opened the monasticism »outwards« and became a spiritual guide of the laity – the intelligentsia and the common people. The monastery's connection with the world later led to specific forms of elderhood in which also diocesan priests and even lay people, men and women, were recognised as starets. Of course, this was largely connected with the historical situation in Russia, with the communist persecution of monks and the closure of monasteries. Particularly outstanding are the so-called »yurodiviy« (fools for Christ), who are an unique embodiment of God's wisdom and its redemptive power. The paper attempts to present the basic traits of the spirituality of the starets and the relationship with his spiritual sons and daughters from the perspective of Russian scholars. We can see a deeply Trinitarian and Christologically rooted spirituality, which presupposes a kenotic attitude of the starets in order that the person who is led by him reach God through him. Far from any spiritual manipulation and domination, the unique aim of the starets is to lead the spiritual son or daughter to theosis, divinisation, i.e., to freely accept the grace of salvation.

Ključne besede:monasticism, spiritual life, spiritual accompaniment, hesychasm, Russian starets, monastery in the world, yurodiviy (fool for Christ)

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0262
Naslov:Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialoga

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj