Analiza preučuje različne vplive učinkov globalnega segrevanja (GW) in mestnega toplotnega otoka (UHI) na štirih meteoroloških postajah v Zagrebu in okolici (Hrvaška) v obdobju od leta 1981 do 2021. Cilj je ugotoviti intenzivnost in vzroke za različne težnje segrevanja in obnašanje spreminjanja temperature zraka v različnih delih mestnega območja Zagreba. Analizirani so podatki s štirih meteoroloških postaj: Grič (GR) – mestno središče, Maksimir (MA) – urbanizirano primestno območje, Pleso (PL) – primestno območje, neprizadeto zaradi intenzivne urbanizacije (letališče), in Puntijarka (PU) – na vrhu planine Medvednica. Za analizo trendov in sprememb letnih, mesečnih in dnevnih indeksov temperature zraka (ATI) so bile uporabljene različne statistične metode, vključno z linearno regresijo, Mann-Kendallovim testom, metodo dnevne variabilnosti (DTD) in razponom dnevne temperature zraka (DTR). Vse postaje so pokazale naraščajoče trende pri vseh ATI. Na postaji PU je trend izključno zaradi GW; pri drugih prispevata tako UHI kot GW. Postaja MA kaže najbolj izrazit UHI. Spremenljivost DTD se zmanjša na vseh postajah. Pri postaji GR je naraščajoči trend DTR, medtem ko se ta trend pri postaji PU zmanjšuje. Na drugih dveh postajah ni bilo opaziti nobenih trendov. Na splošno je spreminjanje ATI podobno, a obnašanje se na vsaki lokaciji razlikuje zaradi edinstvenega lokalnega okolja.
|