Večina svetovnega prebivalstva živi na območjih, ki se soočajo s hudo krizo zaradi pomanjkanja vode. Klimatologi za spopadanje s temi izzivi potrebujejo informacije o padavinah, analize prostorskih vzorcev in modele prostorskih odnosov. V prispevku opisujemo celoviti pristop k opisovanju geografskega pojava z uporabo različnih geostatističnih tehnik. Uporabljeni sta dve glavni metodi interpolacije (metoda inverzne utežene razdalje in Kriging) ter primerjani njuni rezultati. Kot območje študije primera je bilo izbrano porečje jezera Urmia, ki se je v zadnjih letih soočalo s kritičnimi razmerami. Padavine smo najprej modelirali s klasičnimi in geostatističnimi metodami. Rezultati kažejo, da je navadni Kriging najboljša interpolacijska metoda za padavine – z vrednostjo RMS 4,15, metoda z eksponentno jedrno funkcijo pa je najslabša – z vrednostjo RMS 5,02. Na koncu je bila izvedena splošna regresijska analiza padavin. Rezultati kažejo, da je bila spremenljivka širine najvplivnejša odvisna spremenljivka s faktorjem vpliva 81 %, naklon pa ima najmanjši vpliv na padavine s skoraj nič odstotki. Zdi se, da je vpliv zemljepisne širine lokalne narave in morda ne predstavlja pomembne globalne okoljske grožnje.
|
