Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Analiza presušitve rek v Sloveniji
ID
Cvelfer Domadenik, Jan
(
Avtor
),
ID
Šraj, Mojca
(
Avtor
),
ID
Kobold, Mira
(
Avtor
)
PDF - Predstavitvena datoteka,
prenos
(704,84 KB)
MD5: 7163D0CF72029F037EFE311B9378F23D
URL - Izvorni URL, za dostop obiščite
https://actahydrotechnica.fgg.uni-lj.si/si/paper/a36jcd
Galerija slik
Izvleček
Presihajoči vodotoki so v določenih obdobjih leta brez vode, kar velja zlasti za kraške ponikalnice. Do presušitev pa prihaja tudi v sušnih obdobjih kot posledica primanjkljaja padavin v daljšem časovnem obdobju. V prispevku smo na podlagi podatkov državnega hidrološkega monitoringa Agencije Republike Slovenije za okolje analizirali presušitve rek v Sloveniji. Z analizo obdobnih statistik najmanjših malih pretokov (nQnp) smo izluščili 18 vodomernih postaj, na katerih so struge vodotokov v obdobju meritev presušile. Za te postaje smo v nadaljevanju analizirali nize srednjih dnevnih pretokov in identificirali suhe dneve, v katerih je bil pretok enak nič. Število suhih dni in število zaporednih suhih dni smo analizirali po mesecih in letih ter določili najdaljša sušna obdobja. Rezultate smo prikazali grafično. Na večini obravnavanih vodomernih postaj je število suhih dni največje v letih največjih hidroloških suš, tj. v letih 2003, 2012 in 1993. Na nekaterih vodotokih so presušitve stalen pojav, ki se zgodi skoraj vsako leto, na drugih so se presušitve zgodile le v letih z najhujšo sušo. Izjema so kraške reke, ki poniknejo in so iz tega razloga del leta suhe. Redno presušita reki Pivka in Branica. Zelo pogosto presušijo vodotoki v Pomurju ter Velunja, Kožbanjšček in Dragonja. Rezultati analize so pokazali, da so v zadnjih dveh desetletjih presušitve pogostejše. Najbolj sušni mesec je avgust, sledita mu julij in september.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
hidrološka suša
,
najmanjši mali pretok
,
vodomerna postaja
,
število suhih dni
,
število zaporednih suhih dni
Vrsta gradiva:
Članek v reviji
Tipologija:
1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:
FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Status publikacije:
Objavljeno
Različica publikacije:
Objavljena publikacija
Leto izida:
2023
Št. strani:
Str. 123-137
Številčenje:
Letn. 36, št. 65
PID:
20.500.12556/RUL-163184
UDK:
551.577.38(497.4)
ISSN pri članku:
1581-0267
DOI:
10.15292/acta.hydro.2023.08
COBISS.SI-ID:
192601859
Datum objave v RUL:
03.10.2024
Število ogledov:
101
Število prenosov:
13
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
Kopiraj citat
Objavi na:
Gradivo je del revije
Naslov:
Acta hydrotechnica
Skrajšan naslov:
Acta hydrotech.
Založnik:
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
ISSN:
1581-0267
COBISS.SI-ID:
1838689
Licence
Licenca:
CC BY-NC-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:
http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/deed.sl
Opis:
Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo in zahteva, da uporabnik predelana dela objavi z enako licenco.
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
Analysis of river drying in Slovenia
Ključne besede:
hydrological drought
,
minimum low discharge
,
water gauging station
,
number of dry days
,
number of consecutive dry days
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Nazaj