izpis_h1_title_alt

Analiza usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja slovenskega negovalnega zdravstvenega osebja v času pandemije covida-19
ID Batič, Jana (Avtor), ID Kozjek, Tatjana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (635,17 KB)
MD5: 59AFC10EF2160D9D20794B065AC4AF71

Izvleček
Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je sposobnost posameznika, da uravnoteži svoje delo in osebno življenje tako, da ostane konkurenčen na delovnem mestu, medtem ko ohranja srečno zasebno življenje in zdrav življenjski slog. To je še posebej pomembno v zdravstvu, zlasti med negovalnim zdravstvenim osebjem, saj njihova dobrobit neposredno vpliva na kakovost oskrbe pacientov in učinkovitost zdravstvenih storitev. Namen magistrskega dela je bil proučiti usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja med pandemijo covida-19, vključno z analizo razlik med državami Evropske unije ter vplivom na slovensko negovalno zdravstveno osebje. Uporabljene so bile kvalitativne in kvantitativne metode raziskovanja. Na podlagi raziskave se sklepa, da je bilo v času pandemije covida-19 usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v Sloveniji težje kot v sosednjih državah. Po izbruhu pandemije se je v vseh proučevanih državah povečal obseg dela na daljavo, kar odraža rast zanimanja zaradi tehnološkega napredka in prilagodljivosti. Prav tako se sklepa, da je bilo v času pandemije slovenskemu negovalnemu zdravstvenemu osebju nekoliko težje usklajevati poklicno in zasebno življenje kot po pandemiji. Raziskava je pokazala tudi, da preučevani dejavniki niso statistično značilno vplivali na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja slovenskega negovalnega osebja po pandemiji. Raziskavo so omejile slaba odzivnost bolnišnic in zaposlenih, dolgotrajen postopek pridobivanja etičnih soglasij ter preobsežen anketni vprašalnik. Priporočila za nadaljnje delo vključujejo optimizacijo komunikacije z bolnišnicami, skrajšanje vprašalnika in razširitev raziskave na mednarodno raven z vključitvijo držav Evropske unije za dodatno primerjalno analizo. Rezultati poudarjajo potrebo po uvedbi prožnejših delovnih ureditev in dodatni državni podpori za zaposlene v zdravstvu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:negovalno zdravstveno osebje, pandemija covida-19, primerjalna mednarodna analiza, ukrepi, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[J. Batič]
Leto izida:2024
Št. strani:X, 99 str.
PID:20.500.12556/RUL-163173 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:316.728:616-083(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:210564099 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.10.2024
Število ogledov:142
Število prenosov:48
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Work-life balance analysis of Slovene health care staff in time of the COVID-19 pandemic
Izvleček:
Work-life balance is the ability of an individual to balance their work and personal life in a way that maintains competitiveness in the workplace while preserving a happy private life and a healthy lifestyle. This is especially important in healthcare, particularly among nursing staff, as their well-being directly impacts the quality of patient care and the efficiency of healthcare services. The master's thesis aimed to analyze work-life balance during the COVID-19 pandemic, including variations across European Union countries and its impact on Slovenian healthcare nursing staff. Both qualitative and quantitative research methods were used. The findings indicate that achieving work-life balance in Slovenia was more challenging compared to neighboring countries during the pandemic. Remote work increased across all studied nations post-outbreak, reflecting heightened interest in technological advancements and flexibility. Slovenian healthcare nursing staff faced marginally greater difficulties in balancing work and personal life during the pandemic than afterward. The study found no statistically significant impact of the examined factors on Slovenian healthcare nursing staff's work-life balance post-pandemic. The analysis was limited due to low hospital and employee responsiveness, prolonged ethical approval processes, and an overly extensive survey questionnaire. Recommendations for future research include improving communication with hospitals, streamlining the questionnaire, and expanding the study internationally to include EU countries for additional comparative insights. The results underscore the necessity for more flexible work arrangements and increased governmental support for healthcare workers.

Ključne besede:nursing healthcare staff, covid-19 pandemic, comparative international analysis, measures, work-life balance

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj