izpis_h1_title_alt

Učinki dopaminergičnih zdravil in globoke možganske stimulacije subtalamičnega jedra na različne oblike impulzivnosti pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
ID Čepon, Darja (Avtor), ID Georgiev, Dejan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,78 MB)
MD5: 1E438F10A50065B590390F59511A88DD

Izvleček
Učinkovito nadziranje impulzov je esencialna kognitivna funkcija. Okvare lahko vodijo v zdravstvene in socialno-ekonomske težave, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja. Zaradi njene večplastnosti in vključenosti širokega spektra nevralnih procesov impulzivnost najlažje razumemo kot multidimenzionalni konstrukt, čigar pojavnost je lahko značilna za vrsto nevropsihiatričnih in drugih bolezni. Ena izmed bolezni pri kateri je bila zaznana navzočnost impulzivnega vedenja je parkinsonova bolezen (PB), progresivna nevrološka okvara, ki se kaže tako z motoričnimi kot tudi nemotoričnimi simptomi. Še več, pri bolnikih s PB so lahko motnje impulzivnega vedenja celo inducirane s strani standardnih terapevtskih intervencij; dopaminergičnega zdravljenja in globoke možganske stimulacije subtalamičnega jedra (GMS-STJ). V strokovni literaturi je moč razlikovati več domen impulzivnosti, v bolj splošnem pa motorično (reaktivno/proaktivno), refleksivno ter kognitivno impulzivnost. V raziskavo smo vključili 20 bolnikov s PB na GMS-STJ, ki so bili testirani v dveh srečanjih, in sicer pod štirimi različnimi pogoji: (i) z uporabo običajnega zdravila, (ii) brez uporabe običajnega zdravila (odtegnitev čez noč), (iii) z vključeno GMS-STJ ter (iv) izključeno GMS-STJ. Vrstni red testiranja je bil psevdorandomiziran. V kontrolno skupino je bilo vključenih 17 zdravih preiskovancev. Za testiranje motorične impulzivnosti smo uporabili nalogo vzdrževane pozornosti (AX-CPT), za testiranje refleksivne nalogo žrebanja kroglic (BT), kognitivne pa nalogo časovnega diskontiranja (DDT). Cilj raziskave je bilo ugotoviti, na kakšen način so različne oblike impulzivnosti odvisne od dopaminergičnih zdravil in/ali GMS-STJ oz. od interakcije med jemanjem zdravil in GMS-STJ, kot tudi ali obstajajo razlike med rezultati uporabljenih paradigem med skupino bolnikov s PB in skupino zdravih preiskovancev. Rezultati so pokazali, da kombinacija dopaminergičnega zdravljenja in GMS-STJ vodi do povečane motorične (proaktivne in reaktivne) impulzivnosti pri bolnikih s PB na GMS-STJ. Prav tako so pokazali, da so bili zdravi preiskovanci manj refleksivno impulzivni od bolnikov s PB, vendar bolj proaktivno motorično impulzivni, kar pa je lahko tudi posledica omejitev raziskave. Nadaljnje raziskave so zato potrebne za potrditev teh ugotovitev. Z našimi rezultati smo podprli stališče o impulzivnosti kot neenotnem fenomenu. Večina dosedanjih raziskav se je osredotočila na vrednotenje posamezno, bodisi učinka dopaminergičnega zdravljenja bodisi GMS-STJ na impulzivnost, naši rezultati pa kot prvi nakazujejo, da je bolj verjetno, da bo kombinacija GMS-STJ in dopaminergičnega zdravljenja povečala obe obliki motorične impulzivnosti pri bolnikih s PB na GMS-STJ kot pa obliki zdravljenja sami po sebi. Nadaljnje raziskave, ki se osredotočajo na interakciji in na dolgoročne razlike v različnih domenah impulzivnosti so zaželene. Ker motnje impulzivnega vedenja vplivajo na kakovost življenja bolnikov s PB bi lahko ugotovitev o potencialnem poslabšanju impulzivnosti ob kombinaciji zdravljenj nosila pomembne klinične implikacije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Parkinsonova bolezen, globoka možganska stimulacija, subtalamično jedro, dopaminergično zdravljenje, motorična impulzivnost, kognitivna impulzivnost, refleksivna impulzivnost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:D. Čepon
Leto izida:2024
Št. strani:53 str.
PID:20.500.12556/RUL-163098 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.858(043.2)
COBISS.SI-ID:210068995 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.10.2024
Število ogledov:88
Število prenosov:518
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Effects of dopaminergic drugs and deep brain stimulation of the subthalamic nucleus on different impulsivity domains in patients with Parkinson's disease
Izvleček:
Effective impulse control presents an essential cognitive function. Impairments can lead to health and socio-economic problems that significantly impact the quality of life. Due to its multifaceted nature and the involvement of a wide spectrum of neural processes, impulsivity is best understood as a multidimensional construct, the occurrence of which can be characteristic of a range of neuropsychiatric and other diseases. One disease where the presence of impulsive behaviour has been observed is Parkinson's disease (PD), a progressive neurological disorder that manifests with both motor and non-motor symptoms. Moreover, in PD patients, it was shown that impulsive behaviour can be even induced and altered by standard therapeutic interventions; including both dopaminergic treatment and deep brain stimulation of the subthalamic nucleus (DBS-STN). In scientific literature, several domains of impulsivity have been recognized, broadly categorized as motor (reactive/proactive), reflection, and cognitive impulsivity. In our study we included 20 PD patients on DBS-STN, who were tested in two sessions, under four different conditions: (i) while ON their regular medication, (ii) while OFF their regular medication (overnight withdrawal), (iii) with DBS-STN ON, and (iv) with DBS-STN OFF. The order of testing was pseudorandomized. A control group of 17 healthy participants was included. To test for motor impulsivity, we used AX Continuous Performance Task (AX-CPT), for reflection Beads Task (BT), and for cognitive Delay Discounting Task (DDT). The goal of the study was to determine how different forms of impulsivity depend on dopaminergic treatment and/or DBS-STN, or on the interaction between medication and DBS-STN, as well as to explore potential differences in the results of the paradigms used between the PD patient group and the group of healthy participants. Results showed that the combination of dopaminergic treatment and DBS-STN leads to increased motor (proactive and reactive) impulsivity in PD patients on DBS-STN. Additionally, healthy participants were less reflectively impulsive than PD patients, but more proactively motor impulsive, which could also be due to the limitations of the study. Therefore, further research is needed to replicate and confirm these findings. Our results support the view of impulsivity as a non-uniform phenomenon. Most previous research has focused on evaluating individually the effect of either dopaminergic treatment or DBS-STN on impulsivity. Our results are the first to suggest that rather the combination of DBS-STN and dopaminergic treatment is more likely to increase both forms of motor impulsivity in PD patients on DBS-STN than the treatments alone. Further research focusing on the interactions and long-term differences in various domains of impulsivity is necessary. Since disturbances in impulsive behaviour affect the quality of life of PD patients, the finding that impulsivity may potentially worsen with the combination of treatments could have important clinical implications.

Ključne besede:Parkinson's disease, deep brain stimulation, subthalamic nucleus, dopaminergic therapy, motor impulsivity, cognitive impulsivity, reflection impulsivity

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj