Kozmološke simulacije predstavljajo idealno metodo za preučevanje razvoja kozmične mreže, kar omogoča lažji vpogled v naravo filamentov. Naše raziskave so se osredotočile na razvoj intrinzičnih lastnosti filamentov znotraj posamičnih območjih večje kozmološke simulacije. Za preučevanje filamentov in njihovega sestava smo iz simulacije Dianoga izbrali ožji nabor območij. Analizirali smo simulacije, ki so vključevale različne barionske fizikalne procese ter primerjali vključevanje oz. izključevanje procesa povratnega učinka aktivnih galaktičnih jeder. Kozmično mrežo smo zgradili z algoritmom podprostorskega srednjega premika in algoritmom zaporednih verig za iskanje filamentov. Preučili smo osnovne fizikalne lastnosti filamentov, vključno z njihovo dolžino, obliko, maso in polmerom, ter znotraj teh struktur analizirali različne faze plina (vroča faza, toplo-vroči medgalaktični medij in hladnejše komponente plina). Razvoj skupnih lastnosti filamentov in lastnosti različnih plinskih faz smo preučevali med rdečimi premiki $0 < z < 1{,}48$. Potrdili smo, da je ukrivljenost filamentov povezana z njihovo dolžino; daljši kot so, večja je verjetnost, da so ukrivljeni. Ugotovili smo tudi, da skalirno razmerje med maso $M$ in dolžino $L$ filamentov dobro opisuje potenčni zakon $M\propto L^{1,7}$. Radialni profil gostote se z rdečim premikom širi, kar pomeni, da se radij filamentov s časom veča. Delež mase toplo-vroče medgalaktične snovi ni odvisen od barionskega modela in narašča proti nižjim rdečim premikom. Vključena barionska fizika pa pomembno vpliva na kovinskost plina v filamentih, saj povratni učinek aktivnega galaktičnega jedra vpliva na vsebnost kovin že pri rdečih premikih $z\sim2$. Na lastnosti filamentov vplivajo jate galaksij, če ležijo znotraj njihovega povratnega radija. V tem primeru imajo filamenti povečano maso, masni delež plinskih faz, kovinskost in temperaturo. Bolj kot je jata masivna, večji vpliv ima na filament, ki je z njo povezan.
|