Doktorsko delo obravnava odlaganje moči plazme na prvo steno fuzijskega reaktorja ITER in merilni sistem bolometrov. V prvem sklopu je doktorsko delo osredotočeno na preračun toplotnih tokov na površini prve stene, pri čemer so bili za izračun uporabljeni predpisani plazemski režimi, ki so predvideni za uspešno delovanje reaktorja ITER. Osredotočili smo se na eksperimentalno potrjene padce moči delcev, ki se gibljejo vzdolž magnetnih silnic. Ti zajemajo eksponentni profil, dvojni eksponentni profil in robni lokalizirani način. Preučevan je bil tudi vpliv sevanja fotonov na prvo steno reaktorja, pri čemer so bili uporabljeni porazdelitveni profili sevalne moči plazme v reaktorju. V drugem sklopu smo s pomočjo tomografskih metod rekonstruirali omenjene plazemske profile gostote sevalne moči. Pri tem je bil najprej opravljen izračun signalov na merilnem sistemu bolometrov, pri čemer so bili upoštevani eksperimentalno potrjeni faktorji merilnih napak, nato pa je bila za rešitev rekonstrukcije oziroma inverznega problema uporabljena t.i. regularizacija anizotropične gladkosti vzdolž magnetnih silnic. Rezultati numeričnih analiz potrjujejo, da so toplotni tokovi na prvi steni za predpisane plazemske režime znotraj predpisanih inženirskih omejitev. Hkrati je bilo s pomočjo opisane tomografske metode pokazano, da je trenutno definirani merilni sistem bolometrov sposoben rekonstruirati sevalne profile plazme in predvideti lokacijo največjih vrednosti sevalne moči v plazmi. Dodatna analiza je pokazala, da zmanjšanje predpisanega števila bolometrov načeloma ne vpliva na kakovost rekonstrukcije plazme, a je to odvisno predvsem od tega, kateri bolometri so iz merilnega sistema odstranjeni. V okviru doktorskega dela tomografskih algoritmov nismo uspeli eksperimentalno potrditi. Predvideno je, da bodo v času obratovanja fuzijskega reaktorja ITER tovrstni algoritmi testirani.
|