izpis_h1_title_alt

Spoprijemanje medicinskih sester z umiranjem in smrtjo otrok in mladostnikov : magistrsko delo
ID Hojnik, Vita (Avtor), ID Kavčič, Tina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Vettorazzi, Renata (Komentor), ID Kavčič, Matic (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,13 MB)
MD5: 8DC5E630C5C1CC08DEC3865921D27016

Izvleček
Uvod: Spoprijemanje z umiranjem in smrtjo otrok in mladostnikov na delovnem mestu pomembno vpliva na zdravstvene delavce in njihovo strokovnost pri delu, pa tudi na njihovo zasebno življenje, zato je psihološka podpora na delovnem mestu zelo pomembna. Namen: S pomočjo empirične raziskave smo želeli ugotoviti, kako se medicinske sestre spoprijemajo z umiranjem in smrtjo otrok in mladostnikov. Metode dela: Uporabili smo kvantitativni pristop, načrtovana študija je presečna. V raziskavi je sodelovalo 62 srednjih medicinskih sester/tehnikov, diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov ter magistric in magistrov zdravstvene nege. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik, v katerem smo jih vprašali o pogostosti in načinih spoprijemanja z umiranjem in smrtjo otrok in mladostnikov; o čustvih, ki jih ob tem doživljajo; o psihološki podpori na delovnem mestu; o načinih spopadanja s stresom in o vplivu na njihovo zasebno življenje ter o pridobitvi znanja s tega področja in navodil za učinkovito komuniciranje s starši umirajočega pacienta v času formalnega izobraževanja in na delovnem mestu. S pomočjo statističnega programa SPSS smo podatke analizirali z različnimi neparametričnimi testi. Rezultati: Intenzivnost neprijetnih čustev sodelujočih medicinskih sester pri spoprijemanju z umiranjem in smrtjo otrok in mladostnikov se z delovno dobo ne spreminja. Z delovno dobo in delovnim mestom se ne povezuje tudi doživljanje žalosti medicinskih sester. V času formalnega izobraževanja in na delovnem mestu medicinske sestre po lastnem mnenju ne dobijo dovolj znanja o spoprijemanju, na delovnem mestu pa se največ poslužujejo pogovora z drugimi člani tima, kar se jim zdi tudi najbolj učinkovit način. Takšne situacije vplivajo tudi na zasebno življenje večine anketirancev. Razprava in zaključek: Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da bi medicinske sestre potrebovale več psihološke podpore na delovnem mestu. Predlagali bi tudi več izobraževanja na temo paliativne oskrbe in spoprijemanja z umiranjem in smrtjo pacienta že v času formalnega izobraževanja. Pogosteje bi bilo treba organizirati učne delavnice na to temo na delovnem mestu in medicinske sestre spodbujati, da se jih poslužujejo v čim večji meri. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati še druge oblike psiholoških pomoči, ki bi lahko bile na voljo za zaposlene, in preučiti, kako bi le-te naredili lažje dostopne.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:magistrska dela, zdravstvena nega, čustva, izobraževanje, delovna doba, komunikacija s starši, zasebno življenje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[V. Hojnik]
Leto izida:2024
Št. strani:55 str.
PID:20.500.12556/RUL-162853 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:209393667 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.09.2024
Število ogledov:90
Število prenosov:19
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Nurses' coping with dying and death of children and adolescents : master thesis
Izvleček:
Introduction: Coping with dying and death of children and adolescents at the workplace has a significant impact on healthcare workers and their professional work, as well as on their private lives, therefore, psychological support at the workplace is vital. Purpose: Using empirical research, the purpose is to determine how nurses cope with dying and death of children and adolescents. Methods: A quantitative approach with a cross-sectional design was used. The study involved 62 licensed practical nurses, registered nurses, and masters of nursing. An online questionnaire was used for data collection. Participants were asked about the frequency and ways of coping with dying and death of children and adolescents; the emotions they experience; psychological support at the workplace; coping with stress and its impact on their personal lives; and obtaining knowledge about this topic and instructions for communicating effectively with the parents of a dying patient during formal education and at the workplace. The data was analysed using the SPSS statistics software, using a variety of non-parametric tests. Results: The intensity of the unpleasant emotions the participating nurses experience in coping with dying and death of children and adolescents does not change with years of service, nor is their experience of sadness linked to the years of service and the workplace. Nurses consider they do not receive enough knowledge on coping skills during formal training and at the workplace. At the workplace, they mostly use conversations with other team members, which they also consider the most effective coping strategy. Such situations also affect private lives of the majority of the respondents. Discussion and conclusion: The research results suggest that more psychological support at the workplace is needed. Moreover, we suggest more education on palliative care and coping with dying and death of patients already during the formal education. Training workshops on this topic should be organised more frequently at the workplace and nurses should be encouraged to attend them as much as possible. Future studies should investigate other forms of psychological support that could be available to employees and determine, how to make them more accessible.

Ključne besede:master's theses, nursing care, emotions, education, years of service, communication with parents, private life

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj