Sodelovanje med ljudmi in roboti je v zadnjem desetletju vse bolj priljubljeno, saj omogoča izvajanje kompleksnih nalog, hkrati pa delavce razbremenjuje stresnega in zahtevnega dela. Varno in učinkovito sodelovanje med človekom in robotom zahteva učinkovit sistem za nadzor in kontrolo sodelovalnega delovnega prostora. Razvite so bile številne arhitekture globokih nevronskih mrež, ki so primerne za analizo in napovedovanje dinamičnih procesov v sodelovalnih okoljih. Metode bogatenja podatkov, kot so simulacija, randomizacija in ustvarjanje sintetičnih podatkov, pa lahko dodatno izboljšajo učinkovitost sistemov za napovedovanje gibanja, saj dodajo nove informacije v učne podatke. V tej disertaciji so predlagani številni pristopi za napovedovanje gibanja robotov in ljudi pri sodelovalnih nalogah, pri čemer so zasnovane in preizkušene različne arhitekture nevronskih mrež in metode bogatenja podatkov.
V prvem delu disertacije je poudarek na optimizaciji nalog z oblikovanjem sistema za nadzor sodelovanja, ki vključuje samodejno zaznavanje gibanja in klasifikacijo gibanja, s čimer želimo kategorizirati opazovane človeške gibe pri sodelovanju človeka in robota. Zasnovan je sistem z rekurzivno nevronsko mrežo za klasifikacijo človeških gibov iz barvno-globinskih videoposnetkov, in je primerjan s sistemom, ki napoveduje na podlagi položajev markerjev. Pokaže se, da je natančnost klasifikacije primerljiva za obe vrsti vhodnih podatkov. Drugič, uporabljena je nedavno bolj priljubljena arhitektura, in sicer transformatorska mreža, ki je primerjana z rekurzivno mrežo ter s prilagojeno obstoječo arhitekturo, ki se uporablja za prepoznavanje dejanj v sodelovalni robotiki. Predlagane mreže se izkažejo kot boljše od obstoječega modela, medtem ko uporaba enodimenzionalnih konvolucijskih in združevalnih slojev dodatno poveča natančnost klasifikacije gibanja. Za opis robotskih nalog in omogočanje gladkega prilagajanja gibanja robota v realnem času, ko se izračunajo nove napovedi opazovanega gibanja, so uporabljeni dinamični generatorji gibov tretjega reda. Razvite metode so preizkušene na realnem primeru sodelovanja in omogočajo bolj tekočo in varno delitev nalog med človekom in robotom.
V drugem delu je raziskana uporaba generativnih nasprotniških mrež za dopolnitev realnih podatkov pri nalogah klasifikacije gibanja. Predstavljena je delno nadzorovana metoda učenja s pomočjo generativnih nasprotniških mrež, ki uporablja rekurzivno arhitekturo za generiranje sintetičnih videoposnetkov gibanja robotov in ljudi med sodelovalno nalogo. Pri tem izhodne klasifikacijske mreže napovedujejo eno od možnih oznak za opazovano gibanje, medtem ko rekurzivne generatorske mreže izdelujejo sintetične videoposnetke, ki se uporabljajo v procesu učenja. Rezultati kažejo, da uporaba sintetičnih podatkov med delno nadzorovanim učenjem poveča natančnost in sposobnost posploševanja naučenih modelov razvrščanja gibanja.
V zadnjem delu disertacije so predstavljene rekurzivne arhitekture za napovedovanje gibanja med nalogami predaje predmetov. Najprej je razvita rekurzivna nevronska mreža, ki obdeluje vhodne barvno-globinske videoposnetke podajalnega robota med podajanjem predmeta drugemu, prejemnemu robotu, in napoveduje želeno trajektorijo prejemnega robota ali trajektorijo, ki jo bo izvedel podajalni robot. To omogoča prilagodljivo krmiljenje prejemnega robota, ki se lahko začne premikati proti predvideni lokaciji predaje predmeta takoj, ko podajalec začne svoje gibanje, kar omogoča dinamičen postopek predaje. Predlagane so tehnike za samodejno generiranje raznolikih simuliranih videoposnetkov gibanja robota in bogatenje podatkov, s čimer lahko povečamo bazo učnih primerov. Rezultati pokažejo, da je mešanje resničnih in simuliranih podatkov koristno za natančnost napovedovanja gibanja. Nazadnje je zasnovan sistem za napovedovanje lokacije predaje predmeta iz vhodnih trajektorij človeške roke, ki je bil preizkušen v realnem eksperimentu predaje med človekom in humanoidnim robotom.
Razvite metode, predstavljene v disertaciji, so izkazale natančno napovedovanje gibanja med sodelovalnimi nalogami, kar omogoča dinamično sodelovanje ljudi in robotov.
|