V črtici Nenapisani romani (1914) Ivan Cankar s posredovanjem pripovednih glasov formulira svoje ideje o značilnostih ustvarjalnega postopka v literaturi. Cankar predvidi tehniko za razkrivanje misli in občutij, ki se pretakajo v junakovi zavesti, znano kot tok zavesti, in napoveduje moderni psihološki roman. Črtica Nenapisani romani je izvrsten primer zgodnje pripovedi samozavedanja v južnoslovanskih literaturah, predhodnik del, kot je npr. roman Pomladi Ivana Galeba (1957) Vladana Desnice, in je v južnoslovanski literarni zgodovini pomembna zaradi inovativnega pripovednega postopka.
|