izpis_h1_title_alt

Ocena endokrinih učinkov izbranih per- in polifluoroalkilnih spojin z metodo in silico
ID Vetrih, Manca (Avtor), ID Sollner Dolenc, Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,37 MB)
MD5: 35CB6E247976A182ADDD3889B76A77E7

Izvleček
Per- in polifluoroalkilne spojine so velika družina sinteznih kemikalij, ki predstavljajo nepogrešljivo surovino za izdelavo najrazličnejših izdelkov. Poleg pozitivnih lastnosti ima uporaba teh snovi tudi negativen vidik. Gre za »večne« kemikalije, ki so zelo odporne proti razgradnji. Prekomerno kopičenje teh snovi v okolju lahko vodi do številnih neželenih učinkov na zdravje, vključno z motnjami v delovanju hormonskega sistema. Na podlagi tega so jih uvrstili med kemične motilce endokrinega sistema. V magistrski nalogi smo ocenili potencialno endokrino delovanje 26 izbranih per- in polifluoroalkilnih spojin. S pomočjo prosto dostopnega računalniškega programa Endocrine Disruptome smo preverili verjetnost vezave teh spojin na 14 različnih jedrnih receptorjev. Na podlagi dobljenih rezultatov in podatkov iz podatkovnih baz smo spojine razdelili v štiri skupine. Razdelili smo jih na podlagi tega, ali so opredeljene kot potencialni motilci endokrinega sistema in ali jih je program uvrstil v rdeč ali oranžen razred. Za vsako spojino smo nato v strokovni literaturi preverili, ali so dokazali vpliv le-te na določen receptor in tako ovrednotili ustreznost napovedi programa. Ugotovili smo, da je program najpogosteje napovedal interakcije z androgenimi, estrogenskimi, mineralokortikoidnimi in tiroidnimi receptorji. Z androgenimi receptorji je pravilno napovedal interakcije 11 od 21 spojin. Napovedi interakcij z estrogenskimi receptorji so se le za nekaj spojin ujemale s podatki iz študij. Interakcije s tiroidnimi receptorji je pravilno napovedal za šest spojin. Za nekatere spojine napovedi niso bile pravilne, v večini primerov pa ustreznosti programa zaradi pomanjkanja podatkov iz študij nismo mogli ovrednotiti. Iz istega razloga nismo mogli ustrezno ovrednotiti tudi interakcij z mineralokortikoidnimi receptorji. S programom nismo pravilno napovedali interakcij s peroksisomskim proliferatorjem aktiviranimi receptorji. Spojine, ki jih je program Endocrine Disruptome uvrstil v rdeč ali oranžen razred z androgenimi, estrogenskimi, mineralokortikoidnimi ali tiroidnimi receptorji, smo preverili še s programom 1-Click Docking. Kot primerjalno spojino smo uporabili potrjen motilec endokrinega sistema bisfenol A. Ugotovili smo, da se rezultati obeh programov ujemajo. Za večino izbranih spojin smo napovedali večjo vezavno afiniteto z jedrnimi receptorji kot bisfenol A. Zaradi pomanjkanja podatkov iz strokovne literature nismo mogli potrditi, da je program Endocrine Disruptome zanesljivo orodje za napoved interakcij z jedrnimi receptorji za proučevano skupino spojin. Za potrditev endokrinih učinkov bi bilo potrebno izvesti ustrezne in vitro in in vivo metode, ta program pa lahko uporabimo kot eno izmed presejalnih metod za vrednotenje endokrinega delovanja obravnavanih spojin.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:per- in polifluoroalkilne spojine, kemični motilci endokrinega sistema, Endocrine Disruptome, jedrni receptorji, metode in silico
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-162264 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.09.2024
Število ogledov:78
Število prenosov:16
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:In silico endocrine activity assessment of selected per- and polyfluoroalkyl substances
Izvleček:
Per- and polyfluoroalkyl substances are a large family of synthetic chemicals that represent an indispensable raw material for the production of various products. In addition to the beside positive characteristics, the use of these substances has also some negative aspects. These are "eternal" chemicals that are highly resistant to degradation. Excessive accumulation of these substances in the environment can lead to many adverse health effects, including disturbances in the functioning of the hormonal system. Based on this, they were classified as endocrine disrupting chemicals. In the master's thesis, we evaluated the potential endocrine action of 26 selected per- and polyfluoroalkyl substances. With the help of the freely available computer program Endocrine Disruptome, we checked the probability of binding of these compounds to 14 different nuclear receptors. Based on the obtained results and data from the databases, the compounds were divided into four groups. We divided them based on whether they are identified as potential endocrine disruptors and whether the program placed them in the red or orange class. For each compound, we checked professional literature whether the influence on a certain receptor was proved and thus we evaluated the adequacy of the program's predictions. We found that the program most often predicted the interactions with androgen, estrogen, mineralocorticoid and thyroid receptors. It correctly predicted the interactions of 11 out of 21 compounds with androgen receptors. Estrogen receptor interaction predictions were matched with data from studies only for a few compounds. The program correctly predicted interactions with thyroid receptors for six compounds. For some compounds, the predictions were not correct, and in most cases we could not evaluate the suitability of the program due to the lack of data from the studies. For the same reason, we could not adequately evaluate interactions with mineralocorticoid receptors. The program did not correctly predict interactions with peroxisome proliferator-activated receptors. The compounds, which the Endocrine Disruptome program placed in the red or orange class with androgen, estrogen, mineralocorticoid or thyroid receptors, were also checked with the 1-Click Docking program. As a comparison compound, we used the confirmed endocrine disruptor bisphenol A. We found that the results of the two programs matched. For most of the selected compounds, we predicted a higher binding affinity with nuclear receptors than bisphenol A. Due to the lack of data in the literature, we could not confirm that the Endocrine Disruptome program is a reliable tool for predicting interactions with nuclear receptors for the studied group of compounds. Appropriate in vitro and in vivo methods would be necessary to confirm the endocrine effects, and this program could be used as one of the screening methods for the evaluation of the endocrine action of the considered compounds.

Ključne besede:per- and polyfluoroalkyl substances, endocrine disrupting chemicals, Endocrine Disruptome, nuclear receptors, in silico methods

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj