izpis_h1_title_alt

Učinkovitost privzema cinka pri izbranih predstavnikih rodov žit Triticum in Aegilops
ID Kink, Zala (Avtor), ID Pongrac, Paula (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,78 MB)
MD5: E4B502EC29FD6D93AB321C51906ECE12

Izvleček
Cink (Zn) je izjemno pomemben mikroelement za zdravje ljudi. Ker igra ključno vlogo v različnih fizioloških procesih, njegovo pomanjkanje povzroča resne zdravstvene težave. Za pomanjkanjem Zn trpi približno 20 % svetovne populacije, predvsem na območjih, kjer so žita glavni prehranski vir kalorij, beljakovin in mineralov. Pšenica je ena izmed najbolj razširjenih poljščin, zato predstavlja perspektivno možnost za povečanje vnosa Zn. Koncentracija Zn v zrnih sodobnih kultivarjev pšenice trenutno ne dosega ciljne vrednosti, ki znaša 40 mg kg-1 v suhi snovi, zato bo koncentracijo potrebno povečati z agronomsko ali genetsko biofortifikacijo. V nalogi smo v dveh ločenih lončnih poskusih preučevali obe strategiji biofortifikacije. V Poskusu 1 smo preučevali, kako se izbranih 20 predstavnikov iz rodov Triticum in Aegilops razlikuje v učinkovitosti privzema Zn ter kako ga transportirajo v nadzemne dele, da bi ugotovili potencial posameznih predstavnikov za genetsko biofortifikacijo. V Poskusu 2 smo preučevali vpliv dognojevanja z dvema različnima koncentracijama ZnSO4 na koncentracije Zn v listih, listih zastavičarjih in zrnih izbranega predstavnika pšenice. Z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo smo ugotovili, da med preučevanimi predstavniki obstaja velika variabilnost v privzemu in translokaciji Zn. Vrsta T. turgidum se je z najvišjim translokacijskim faktorjem in koncentracijami Zn v listih izkazala za potencialnega kandidata za genetsko biofortifikacijo. Z dognojevanjem s ZnSO4 smo v vseh preučevanih delih rastlin dosegli statistično značilno povečanje koncentracije Zn. Koncentracija Zn se je v listih povečevala s povečevanjem koncentracije Zn v gnojilu, koncentracija Zn v listih zastavičarjih pa je bila pri obeh koncentracijah gnojila podobna. Ugotovitve kažejo, da koncentracija Zn v zrnih bolj korelira s koncentracijo Zn v listih kakor v listih zastavičarjih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pšenica, cink, zrna, učinkovitost privzema, biofortifikacija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-162085 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:208137731 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.09.2024
Število ogledov:143
Število prenosov:219
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Zinc uptake efficiency in selected taxa of the genera Triticum and Aegilops
Izvleček:
Zinc (Zn) is an essential trace element for human health. As it plays a key role in various physiological processes, its deficiency causes serious health problems. Approximately 20 % of the world's population suffers from Zn deficiency, mainly in areas where cereals are a staple source of calories, protein and minerals. Wheat is one of the most widely consumed crops and therefore represents a promising option to increase Zn intake. The Zn concentration in grains of modern wheat cultivars is currently below the target value of 40 mg kg-1 dry matter and will need to be increased by agronomic or genetic biofortification. In this thesis, both biofortification strategies, genetic and agronomic, were investigated in two separate pot experiments. In Experiment 1, we investigated how selected 20 representatives from the genera Triticum and Aegilops differ in their Zn uptake efficiency and how they transport Zn into above-ground parts, in order to determine the potential of each representative for genetic biofortification. In Experiment 2, the effect of fertilization with two different concentrations of ZnSO4 on Zn concentrations in leaves, flag leaves and grains of a selected representative of wheat was investigated. Using inductively coupled plasma mass spectrometry, we found that there is a large variability in Zn uptake and translocation among the representatives studied. The species T. turgidum, with the highest translocation factor and leaf Zn concentrations, appeared to be a potential candidate for genetic biofortification. A statistically significant increase in Zn concentration by ZnSO4 fertilisation was obtained in all plant parts studied. The Zn concentration in leaves increased with increasing Zn concentration in the fertilizer, while the Zn concentration in flag leaves was similar at both fertilizer concentrations. The findings indicate that the Zn concentration in grains correlates better with the Zn concentration in leaves than in flag leaves.

Ključne besede:wheat, zinc, grain, uptake efficiency, biofortification

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj