Doktorsko delo poroča o dinamiki elektronov v metastabilnih stanjih 1T-TaS$_2$, ki jo raziskujemo z uporabo metode vrstične tunelske mikroskopije, časovno-ločljivih tehnik in ultra-hitrih laserskih pulzov. Taka kombinacija omogoča ustvarjanje mikroskopskih elektronskih struktur in študij njihove časovne evolucije.
V zadnjem desetletju, 1T-TaS$_2$ je bil široko raziskovan zaradi svojega metastabilnega kovinskega skritega stanja, ki ima potencial za uporabo v ultrahitri in energijsko učinkoviti elektroniki pri nizkih temperaturah. Z možnostjo preklopa v to stanje s samo enim femtosekundnim laserskim pulzom ali pikosekundnim električnim pulzom, glavno vprašanje ostaja o velikosti ustvarjenih struktur in mikroskopskih procesih v njih na različnih časovnih skalah. Možnost ustvarjanja drugih metastabilnih stanj v materialu, stabilnih pri višjih temperaturah, kot je elektronsko amorfno stanje, odpira še več možnosti. Velika raznolikost stanj, induciranih pri neravnovesnih pogojih, omogoča študij procesov in lastnosti, opaženih v drugih močno koreliranih materialih, tako v ravnovesju kot izven njega. Na tak način, lahko uporabimo prototipni material kot eksperimentalni model za raziskave dinamike urejanja elektronov.
Z uporabo novih tehnik tunelske mikroskopije v kombinaciji z lasersko vzbuditvijo, doktorsko delo prikazuje kolektivno dinamiko elektronske strukture in premikanje posameznih elektronov na površini materiala na doslej nepričakovanih časovnih lestvicah. Sistematičen pristop uporabljen v delu je omogočil natančno opredelitev faznega diagrama prehodov v stanja, kjer se je elektronska urejenost v preteklosti štela za naključno, ter tudi relaksacijo med različnimi stanji. Ta stanja vključujejo elektronsko amorfno in kiralno skrita stanja. Te ugotovitve so razširile naše razumevanje procesov in lastnosti preučevanega sistema. Poleg tega predlagane eksperimentalne metode imajo potencial za uporabo v prihodnih študijah širokega spektra materialov in sistemov, saj omogočajo doslej nedosegljivo prostorsko in časovno ločljivost pri študiju neravnovesnih pojavov.
|