izpis_h1_title_alt

Moteče vedenje mladostnikov in mladostnic med poukom v povezavi z njihovim stališčem do žensk
ID Kerin Zabukovec, Ema (Avtor), ID Fekonja, Urška (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (878,28 KB)
MD5: 267E5FC6055E4D923B14A777E8B91BC1

Izvleček
Glede na teorijo ambivalentnega seksizma (Glick in Fiske, 1996) seksizem sestavljata sovražna in dobronamerna oblika, ki pa ne predstavljata dveh polov tega pojava, pač pa se pojavljata hkrati. Obe obliki seksizma imata lahko škodljive posledice na življenje in delovanje (predvsem) žensk, tako v zasebnem kot tudi v poklicnem življenju. Moteče vedenje pa je vedenje v socialni interakciji, ki ni moteče za tistega, ki ga izvaja, je pa moteče za njegovo socialno okolico (Vec, 2011). Vključuje cel spekter vedenj, v šoli npr. od nagajivosti do hujših antisocialnih vedenj, in je kompleksen pojav, ki ga lahko pripišemo dejavnikom na ravni posameznika, skupine in institucije (Vec, 2011). Moteče vedenje za učitelje_ice predstavlja enega glavnih dejavnikov stresa njihovega poklica (Depolli Steiner, 2011; Slivar, 2009; Skok in Mihalič, 1996), zato je diskurz o njegovih vzrokih in potencialnih načinih odpravljanja nujen za kakovosten potek vzgojno-izobraževalnega procesa. Predmet preučevanja magistrske raziskave so bila seksistična stališča mladostnikov_ic (ocenjena s pomočjo Vprašalnika ambivalentnega seksizma – ASI; Glick in Fiske, 1996) ter njihovo moteče vedenje (ocenjeno z Lestvico motečega vedenja – DPS-PS; Veiga, 2008, ter s strani njihovih učiteljev_ic). Vzorec je zajemal 390 dijakov_inj in 24 učiteljev_ic ljubljanskih srednjih šol. Rezultati so pokazali, da imajo mladostniki bolj seksistična stališča od mladostnic, še posebej na podlestvici sovražnega seksizma. Mladostnice pa v večji meri izražajo stališča dobronamernega seksizma kot stališča sovražnega seksizma. Motečega vedenja, o katerem so mladostniki_ce poročali_e na binarni lestvici (DA/NE), ne moremo napovedati na podlagi dosežka na Vprašalniku ambivalentnega seksizma (ASI) in spola učitelja_ice, se pa dosežki na Vprašalniku ambivalentnega seksizma (ASI) značilno povezujejo z dosežki na Lestvici motečega vedenja (DPS-PS) – mladostniki_ce, ki poročajo o višjih ravneh ambivalentnega seksizma, poročajo tudi o višjih ravneh motečega vedenja v šoli. Poleg tega se z motečim vedenjem povezujejo tudi demografski dejavniki, npr. spol mladostnika_ce in prisotnost statusa športnika_ce oz. kulturnika_ce ter delovna doba na trenutnem delovnem mestu pri učiteljih_cah. Magistrska raziskava ponuja začetek raziskovanja odnosa med seksističnimi stališči mladostnikov_ic in njihovim motečim vedenjem ter predstavi nekaj napotkov za načrtovanje intervencij, ki bi lahko pripomogle k zmanjševanju motečega vedenja v srednjih šolah preko spreminjanja stališč mladostnikov_ic do žensk.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:seksizem, merjenje stališč, vedenjske težave, srednješolsko izobraževanje, spreminjanje vedenja pri pouku
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[E. Kerin Zabukovec]
Leto izida:2024
Št. strani:50 str.
PID:20.500.12556/RUL-161524 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:37.015.3:316.647-055.2(043.2)
COBISS.SI-ID:213775875 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.09.2024
Število ogledov:177
Število prenosov:37
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Adolescents' disruptive behavior during class in relation to their attitude toward women
Izvleček:
According to the ambivalent sexism theory (Glick & Fiske, 1996), sexism consists of a hostile and a benevolent component, which do not represent two opposite poles of this phenomenon, but occur simultaneously. Both forms of sexism can have detrimental consequences on the lives and functioning of (primarily) women, both in their private and professional lives. Disruptive behaviour is behaviour which occurs in social interaction and is not disruptive to the person performing it, but is disruptive to their social environment (Vec, 2011). It consists of a wide range of behaviours, in a school environment it ranges from naughtiness to more severe antisocial behaviours, and is a complex phenomenon that can be attributed to factors at the level of the individual, group and institution (Vec, 2011). For teachers, disruptive behaviour represents one of the main stress factors of their profession (Depolli Steiner, 2011; Slivar, 2009; Skok & Mihalič, 1996), therefore a discourse about its causes and potential ways of eliminating it is necessary for the quality of the educational process. The subject of the study were adolescents’ sexist attitudes (assessed using The Ambivalent Sexism Inventory – ASI; Glick & Fiske, 1996), and their disruptive behaviour (assessed using the Disruptive Behavior Scale Professed by Students – DPS-PS; Veiga, 2008, and reported by their teachers). The sample included 390 students and 24 teachers in secondary schools in Ljubljana. The results indicated that adolescent boys express higher levels of sexist attitudes than adolescent girls, especially on the hostile sexism scale. Adolescent girls, on the other hand, scored higher on the benevolent sexism scale in comparison to the hostile sexism scale. Disruptive behaviour, reported by adolescents on a binary scale (YES/NO), cannot be predicted based on The Ambivalent Sexism Inventory (ASI) score and the teacher’s gender, however The Ambivalent Sexism Inventory (ASI) scores are associated with the Disruptive Behaviour Scale Professed by Students (DPS-PS) scores – adolescents who report on higher levels of ambivalent sexism also report on higher levels of disruptive behaviour at school. In addition, demographic factors, such as the adolescent’s gender and status of an athlete or an artist, as well as the length of current employment for the teachers, are also associated with disruptive behaviour. The study begins to explore the relationship between adolescents’ sexist attitudes and their disruptive behaviour and provides guidelines for planning interventions that could help reduce disruptive behaviour in secondary schools by modifying adolescents’ attitudes toward women.

Ključne besede:sexism, attitude measures, behavior problems, secondary education, classroom behavior modification

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj