izpis_h1_title_alt

Analiza požarne varnosti v gasilskih domovih
ID Koradin, David (Avtor), ID Schnabl, Simon (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,82 MB)
MD5: 6D38B81A81C8226DDD6B95B436F587CA

Izvleček
V diplomskem delu se bomo osredotočili na analizo dejavnikov, ki povzročajo nevarnost za nastanek požara v gasilskih domovih, kako pogosti so požari v gasilskih domovih v Sloveniji in drugod po svetu. Pregledali bomo, kako je organizirana požarna varnost v različnih gasilskih domovih po Sloveniji in ali se v gasilskih domovih uporabljajo ukrepi pasivne požarne zaščite, aktivne požarne zaščite ali organizacijski ukrepi. Analizirali bomo kakšne posledice ima požar v gasilskem domu na širšo okolico in kako bi lahko povečali požarno varnost v gasilskih domovih. Z analizo podatkov ankete in drugih virov, smo prišli do ugotovitve, da je večina gasilskih domov starejših od 33 let. Takrat pa še niso obstajali ukrepi požarne varnosti, kot jih poznamo sedaj. S preučitvijo statistike požarov, smo ugotovili, da so napake na električni inštalaciji ali napravah vzrok večine požarov v gasilskih domovih. Starost gasilskih domov, v kombinaciji s slabo vzdrževano električno napeljavo, pa lahko privede do bolj pogostih požarov. Z analizo predpisov smo ugotovil, da noben od teh ne vsebuje posebnih pogojev za ukrepe požarne varnosti v gasilskih domovih. Po analizi ankete in statistike požarov, bi za najbolj pereči problem izbrali primanjkovanje AJP, kot aktivnega ukrepa požarne varnosti, saj lahko taki sistemi povprečno zmanjšajo čas javljanja za 19,2 minuti. Pozitivno ugotovitev pa je, da ima večina gasilskih domov urejene organizacijske ukrepe požarne varnosti. Zadovoljni smo tudi s stopnjo ozaveščenosti gasilskih organizacij o ukrepih požarne varnosti. Ne preseneča nas ugotovitev, da je skoraj v 70% največji problem za zagotavljanje dodatnih ukrepov požarne varnosti ravno primanjkovanje denarnih sredstev. S povpraševanji smo izvedeli tudi približen okvir denarnih sredstev potrebnih za izvedbo nekaterih aktivnih ukrepov požarne varnosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:požar, požarna varnost, gasilski dom
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-161362 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:214931203 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.09.2024
Število ogledov:123
Število prenosov:648
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of fire safety in fire stations
Izvleček:
In the thesis, we will focus on the analysis of the factors that cause the risk of fire in fire stations, how frequent fires are in fire stations in Slovenia and elsewhere in the world. We will examine how fire safety is organized in various fire stations across Slovenia and whether passive fire protection measures, active fire protection or organizational measures are used in fire stations. We will analyse what consequences a fire in a fire station has on the wider environment and how we could increase fire safety in fire stations. By analysing survey data and other sources, we concluded that the majority of fire stations are older than 33 years. At that time, there were no fire safety measures as we know them now. By examining fire statistics, we found that faults in electrical installations or devices are the cause of most fires in fire stations. The age of fire stations, combined with poorly maintained electrical wiring, can lead to more frequent fires. By analysing the regulations, we found that none of them contain special conditions for fire safety measures in fire stations. After analysing the survey and fire statistics, we would choose the lack of smoke alarms as an active fire safety measure as the most pressing problem, since such systems can reduce the reporting time by 19.2 minutes on average. A positive observation is that most fire stations have organized fire safety organizational measures. We are also satisfied with the level of awareness of firefighting organizations about fire safety measures. We are not surprised to find that in almost 70% of cases, the biggest problem for providing additional fire safety measures is precisely the lack of funds. By carrying out the inquiries, we also carried out an approximate framework of funds needed for the implementation of some active fire safety measures.

Ključne besede:fire, fire safety, fire station

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj