izpis_h1_title_alt

Geomorfološka analiza sledov Ljubljanskega jezera in njegova rekonstrukcija
ID Kodrič, Jošt (Avtor), ID Stepišnik, Uroš (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Mlekuž Vrhovnik, Dimitrij (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (8,68 MB)
MD5: 66A0A2CB535B64AC443A203E48E363E5

Izvleček
Ljubljansko barje je obširna uravnava s posameznimi dvignjenimi deli na skrajnem jugu Ljubljanskega polja. Območje je v preteklosti bilo deležno velikega števila raziskav, v sklopu katerih so avtorji preučevali njegovo geološko in arheološko zgodovino. Tekom preučevanja območja so se zaradi sedimentov, ki se na njem pojavljajo izoblikovale teze o njegovi pretekli ojezeritvi, ki naj bi trajala od konca pleistocena, do srednjega holocena. Namen naloge je potrditi obstoj jezera na območju Ljubljanskega barja in določiti dinamiko njegovega obstoja. Raziskava je bila izvedena na podlagi analize znanstvene literature na temo obalnih geomorfnih sistemov, analize literature na temo Ljubljanskega barja, arheoloških najdiščih na njem ter Ljubljanskega jezera, geomorfološke analize identificiranih oblik obalnega geomorfnega sistema, ter preučitve dinamike obstoja Ljubljanskega jezera in njegovega krčenja. V sklopu geomorfološke analize smo najprej identificirali geomorfološke oblike obalnega geomorfnega sistema, najprej na podlagi lidarskih podatkov ter nato s terenskim pregledom, ki smo jih nato sistematično opisali ter na podlagi njihove razporeditve in litologije opisali njihovo morfogenezo. V sklopu geomorfološke analize smo identificirali osem specifičnih geomorfnih oblik: klife, abrazijske police, roglje, tombole, delte, zatoke, obalne kose, ter ostanke agradacijskih obal, ki smo jih morfogenetsko razdelili v dve skupini, glede na prevladujoč proces formacije: agradacijske in denudacijske. Nato smo na podlagi geomorfoloških in arheoloških podatkov določili štiri nadmorske višine gladine Ljubljanskega jezera in tako definirali dinamiko krčenja Ljubljanskega jezera, ki je imelo največji obseg od koncu pleistocena, v celoti pa presahnilo med 4.000BP in 3.500BP.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Ljubljansko jezero, Ljubljansko barje, obalni geomorfni sistem, arheološka najdišča, jezerski sedimenti, denudacija, agradacija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-161127 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.09.2024
Število ogledov:129
Število prenosov:38
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Geomorphological analysis of the traces of the Ljubljana lake and its reconstruction
Izvleček:
The Ljubljansko Barje is an extensive flatland with occasional elevated areas in the far southern part of the Ljubljana Plain. The area has been the subject of numerous studies in the past, where researchers have explored its geological and archaeological history. During the investigation of the area, theories emerged about its past lacustrine phase, which is believed to have lasted from the end of the Pleistocene to the middle Holocene, due to the sediments found there. The purpose of this study is to confirm the existence of a lake in the Ljubljansko Barje area and to determine the dynamics of its existence. The research was conducted based on an analysis of scientific literature on coastal geomorphological systems, literature on the Ljubljansko Barje, archaeological sites within it, and Lake Ljubljana, as well as a geomorphological analysis of identified forms within the coastal geomorphological system, and an examination of the dynamics of Lake Ljubljana's existence and its shrinkage. In the course of the geomorphological analysis, we first identified the geomorphological forms of the coastal geomorphological system, initially based on LIDAR data and later through field surveys. These forms were then systematically described, and their morphogenesis was explained based on their distribution and lithology. In the geomorphological analysis, we identified eight specific geomorphological forms: cliffs, abrasion platforms, spits, tombolos, deltas, lagoons, beach ridges, and remnants of aggradational shores, which we classified morphogenetically into two groups based on the dominant formation process: aggradational and denudational. We then determined four elevations of Lake Ljubljana's water level based on geomorphological and archaeological data, thus defining the dynamics of Lake Ljubljana's shrinkage. The lake had its greatest extent at the end of the Pleistocene, and it completely dried up between 4,000 BP and 3,500 BP.

Ključne besede:Lake Ljubljana, Ljubljana barje, coastal geomorphic system, archaeological sites, lake sediments, denudation, aggradation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj