izpis_h1_title_alt

Uspešnost umetne in naravne obnove vetrolomnih površin na širšem območju Bohorja : diplomsko delo - univerzitetni študij - 1.stopnja
ID Klaužer, Simon (Avtor), ID Diaci, Jurij (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,05 MB)
MD5: FBA303F80BEAF17C8A48B3EFA860E22E
PID: 20.500.12556/rul/34f211d5-ea27-4c95-b023-ca2c1eeb4a69

Izvleček
Cilj diplomske naloge je bil preučiti uspešnost naravne in umetne obnove na vetrolomnih površinah na širšem območju Bohorja. Raziskava je bila izvedena napovršinah nastalih v avgustovskem neurju leta 2008. Sedem vzorčnih ploskev (10 m x 10 m) je bilo postavljenih na naravno obnovljenih vetrolomnih površinah, sedem pa na ekološko podobnih površinah, ki so bile v jeseni leta 2009 ali spomladi 2010 posajene večinsko z gorskim javorjem. Razlik v ekoloških razmerah med načinoma obnove na istih objektih ni bilo zaznati, razlike so bile opazne le med objekti. Gostota mladja naravnega izvora v sklopu umetne obnove je bila 8.095, v sklopu naravne pa 25.238 drevesc na ha. Mladje je sestavljajo 11 različnih drevesnih vrst, med katerimi so prevladovali maklen, bukev in mali jesen. Večina mladja je bila v podstojni plasti že pred vetrolomom. Gostota sadnje je znašala 1.621 sadik na ha. Mortaliteta tri leta po sadnji je dosegla 24%. Srednji letni višinski prirastki sajenega gorskega javorja (10 cm) so bili bistveno slabši od naravnorazvitega (30 cm). Zelišča so v povprečju zastirala 104% površine. Med zelišči so prevladovali robida (sp.), navadni srobot in mali zimzelen. Zastiranje robide (sp.) je negativno vplivalo na gostoto naravnega mladja. Izsledki raziskave so nakazali, da med prednostne površine za umetno obnovo spadajo erozijsko ogroženi predeli, najbolj rodovitna rastišča brez predrastkov, površine z bujno razvito pritalno vegetacijo in površine z majhnim številom semenskih dreves.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:uspešnost obnove, sadnja, gorski javor, vetrolom, Bohor
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[S. Klaužer]
Leto izida:2012
Št. strani:VIII, 38 str.
PID:20.500.12556/RUL-16112 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*23(497.4 Bohor)(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:3487398 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:2244
Število prenosov:324
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Izvleček:
The main focus of this study was to perform an analysis of natural and artificial restoration of the windthrow areas in the broader area of the Bohor Mountain. The survey was conducted in forests damaged by the storm of Avgust 2008. Seven sample plots (10 m x 10 m) were placed on areas with natural succession after windthrow, and seven on ecologically similar windthrow sites that were planted mostly with sycamore maple in the fall of 2009 or spring of 2010. No differences in ecological characteristics between natural and artificial restoration within the same objects were observed, differences were observed only between objects. The density of naturally developed seedlings within planted areas and areas with natural succession were 8.095 and 25.238 trees per hectare, respectively. Regeneration consisted of 11 different tree species; dominant were field maple, beech and flowering ash. Most of the seedlings were already present as advance regeneration beforethe windthrow. The density of planting was 1.621 seedlings per hectare. Three years after the planting the mortality reached 24%. Mean annual height increment of planted sycamore (10 cm) was significantly lower compared to the naturally occurring sycamore (30 cm). Coverage of ground vegetation, not including tree seedlings averaged 104%. Dominant species within ground vegetation were Blackberry (sp.), Traveller's Joy and Lesser periwinkle. Coverage of Blackberry (sp.) negatively influenced the density of the natural regeneration. Results of the research suggest that the priority areas for the reforestation include erosion risk areas, the most fertile sites without advanced regeneration, areas with developed dense ground vegetation and areas with a small number of seed trees.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj