Učinek lekture na branje splošnosporazumevalnega in strokovnega besedila : magistrsko delo

Tonin, Gašper (avtor), Žele, Andreja (mentor)

Izhodišča. V magistrski nalogi kvantitativno raziskujemo vpliv lekture na kakovost besedila, osredotočamo pa se predvsem na velikost učinka lekture na dojemanje različnih lastnosti besedila ob branju. Metodologija. Izvedli smo randomizirano enostransko slepo kvantitativno raziskavo z vprašalnikom, v kateri smo poskušali ustvariti čim bolj »naravno okolje« branja in v njem opredeliti učinek lektoriranja na dojemanje lastnosti izbranega publicističnega besedila. Za potrebe raziskave smo izdelali vprašalnik in izvedli predtestiranje. Za opis končnega vzorca smo uporabili deskriptivno statistiko. Pri spremenljivkah, ki smo jih obravnavali kot zvezne, smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca, pri analizi nominalnih spremenljivk pa test χ2. Za oceno velikosti učinka smo izračunali Cohenov d in razliko med povprečnimi vrednostmi. Vse proučevane lastnosti smo glede na analizo razdelili v razrede (zelo velik učinek, velik učinek, srednje velik učinek itd.). Upoštevali smo Bonferronijevo korekcijo, kot statistično značilne smo obravnavali rezultate s p < 0,00083. Rezultati. Celotna skupina je vsebovala 190 preiskovancev (dijake in študente medicine ter slovenistike), ki so rešili vprašalnik na sedmih ločenih anketnih testiranjih. Lektura je imela največji učinek na pravopisno ustreznost besedila (razlika 2,99 ± 0,210 točke na 7-stopenjski lestvici, Cohenov d = 2,07, 95-% IZ = 1,72; 2,42, p < 0,0000). Prav tako je imela zelo velik učinek tudi na kakovost besedila pri analizi konstrukta 33 spremenljivk in na 7-stopenjski lestvici (razlika 1,81 ± 0,204 točke, Cohenov d = 1,29 95-% IZ = 0,971, 1,60; p < 0,0000). Zelo velik učinek je imela na lastnosti, povezane z jezikovno pravilnostjo in predstavo o avtorju (njegovi izobrazbi in strokovnem ter jezikovnem znanju). Največ proučevanih lastnosti je spadalo v kategorijo s srednje velikim učinkom, le ena lastnost (količina podatkov v besedilu) pa je spadala v kategorijo z majhnim učinkom. Lektura ni vplivala na mnenje bralcev o tem, kje je bilo besedilo objavljeno, prav tako ne na predstavo bralca o recenziranosti besedila in na mnenje, ali je besedilo lektorirano ali ne. Razprava. Ugotovili smo, da ima lektura zelo velik učinek na kakovost besedila, jezikovno pravilnost besedila in predstavo o avtorju besedila, velik učinek na informativnost besedila in srednje velik učinek na zanimivost in znanstvenost. Raziskava odpira nove možnosti za osvetlitev področja.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: slovenščina, kvantitativno jezikoslovje, pravopis, lektoriranje, kakovost besedila, randomizirana raziskava
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [G. Tonin]
• Leto izida: 2024
• Št. strani: 60 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-161118
• UDK: 811.163.6'271.1
• COBISS.SI-ID: 207502339
• Datum objave v RUL: 07.09.2024

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The Effect of Proofreading on the Reading of General and Scientific Texts

Izvleček

Introduction. We tried to quantify the effect of proofreading on the perception of a selected journalistic text. Methodology. We conducted a randomized one-sided blind quantitative survey with a questionnaire. Descriptive statistics were used to describe the final sample. For the analysis, we used the t-test for two independent samples and the χ2 test. For the standardised effect size estimation, we used Cohen's d. We considered the Bonferroni correction, and the results were considered statistically significant with p < 0.00083. Results. The cohort consisted of 190 subjects (high school students and students of Medicine and Slovene Studies), who completed the questionnaire in seven separate administrations. Proofreading had the greatest effect on the orthographic adequacy of the text (difference of 2.99 ± 0.210 points on a 7-point scale, Cohen's d = 2.07, 95% CI = 1.72; 2.42, p < 0.0000). It also had a large effect on the quality of the text, and on the features related to linguistic correctness and perception of the author (his/her education, and professional and linguistic knowledge). Most of the characteristics studied belonged to the medium-effect category, while only one characteristic (the amount of information in the text) belonged to the low-effect category. Proofreading had a statistically insignificant effect on the readers’ perception of where the text was published, whether it was peer-reviewed, and whether it had been proofread or not. Discussion. We found that proofreading has a very large effect on the quality of the text, its linguistic correctness, and the perception of the author of the text, a large effect on the informativeness of the text, and a medium effect on the interestingness and the scientificity of the text. The research opens up new possibilities for shedding light on the field.

• Ključne besede: Slovene laungage, quantitative linguistics, spelling, proofreading, text quality, randomised trial