V prihodnosti, ko bodo vremenski ekstremi zaradi podnebnih sprememb vse bolj spremenljivi, so vse
pogostejše poplave in z njimi povezana tveganja nova realnost. Poplave v Sloveniji avgusta 2023 z več
milijonov evrov škode in šestimi smrtnimi žrtvami so le eden od nedavnih primerov, saj so novice z
vsega sveta vedno bolj polne takšnih poročil. V tem kontekstu je treba pozornost usmeriti v to, kateri
ukrepi za zmanjšanje tega tveganja so najučinkovitejši. Razprava o učinkovitosti rešitev, ki temeljijo na
naravi (NBS), in drugih ukrepov je zelo aktualna. Veliko je negotovosti glede sredstev in pozornosti, ki
se namenjajo tem ukrepom.
Da bi ocenili in primerjali učinkovitost zelenih, hibridnih in sivih ukrepov pri zmanjševanju poplavne
ogroženosti v smislu zmanjšanja maksimalnega pretoka ter povečanja časa zakasnitve, je bila v nalogi
izbrana študija primera porečja Gradaščice. Za ponazoritev teh ukrepov so bili razviti scenariji mokrišč,
zadrževalnikov in večjih pregrad, ki so bili modelirani s hidrološkim modelom SWAT+, s poudarkom
na poplavnem dogodku avgusta 2023. Izvedena analiza je pokazala, da imajo mokrišča le majhen vpliv
na zmanjšanje poplavne ogroženosti, medtem ko lahko zadrževalniki in večje pregrade vplivajo na
konico pretoka in obseg poplav na merilni postaji Dvor ter povečajo časovni zamik med največjo
količino padavin in konico pretoka, pri čemer so bile pregrade še posebej učinkovite.
Po tej hidrološki oceni je bila na podlagi podatkov, zbranih z anketo v Sloveniji, na Češkem in
Nizozemskem, opravljena analiza javnega mnenja. Podatki iz ankete so bili analizirani s KruskalWallisovim testom, za oceno dejavnikov, ki so vplivali na rezultate zaznavanja javnosti, pa je bila
izvedena CCA analiza. S posebnim poudarkom na Sloveniji in primerjavo med splošno javnostjo in
tremi skupinami strokovnjakov - vodnimi inženirji, raziskovalci na področju poplav ali upravljanja voda
ter kmetijskimi delavci - je bilo ugotovljeno, da med skupinami obstajajo razlike v zaznavanju
učinkovitosti posameznih ukrepov. Na splošno je javnost precenila učinkovitost zelenih ukrepov,
medtem ko so bili sivi ukrepi ocenjeni kot najučinkovitejši, vendar najmanj izvedljivi. Pri primerjavi
rezultatov hidroloških raziskav in analize javnega mnenja je bilo ugotovljeno, da je večina skupin glede
učinkovitosti najbolje ocenila sive ukrepe, najslabše pa zelene, kar se ujema z vrstnim redom hidroloških
rezultatov, čeprav so bili raziskovalci nasprotnega mnenja.
Na koncu te raziskave je bil poudarjen pomen multidisciplinarnih pristopov k obvladovanju poplavne
ogroženosti in kako bi lahko hidrološki modeli zagotovili prepričljivejše, na podatkih temelječe
ilustracije, ki bi javnosti pomagale pri dojemanju tveganj in njihovega zmanjševanja ter omogočile
sprejemanje dobro informiranih odločitev, ki so najbolj primerne za določeno porečje.
|