izpis_h1_title_alt

Oskrba starih ljudi: doma ali v domu
ID Pajer, Tamara (Author), ID Dragoš, Srečo (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (3,07 MB)
MD5: D2FD73F1A2A97DAFCC76CE633C6264CD

Abstract
V magistrskem delu sem primerjala oskrbo v domu za stare ljudi z oskrbo na domu. V teoretičnem delu sem najprej predstavila bistvo kakovostne starosti, nato sem nadaljevala s potrebami, ki jih ima človek v obdobju starosti. V naslednjih poglavjih sem razpravljala o socialnih mrežah v starosti, zdravju, prostem času in stiskah. Za tem je sledila opredelitev dolgotrajne oskrbe in znotraj nje tudi inovacije v dolgotrajni oskrbi pri nas in v tujini. Nato sem predstavila institucionalno oskrbo, oskrbo na domu in finančni vidik obeh. Nazadnje sem se osredotočila še na avtonomijo starega človeka in vlogo socialnega dela v dolgotrajni oskrbi. Izvedla sem kvalitativno raziskavo, v okviru katere sem intervjuvala pet stanovalcev doma za stare ljudi in šest uporabnikov oskrbe na domu. Spraševala sem po zadovoljstvu s prejeto oskrbo, v kolikšni meri in na kakšen način izražajo svojo avtonomijo, kako so zadovoljni z zdravstvenimi storitvami, na kakšen način preživljajo svoj prosti čas, kdo so njihove glavne socialne mreže, ali v povezavi z oskrbo občutijo kakšne strahove oziroma vidijo kakšna tveganja, kaj so glavne pomanjkljivosti in prednosti oskrbe, ki jo prejemajo, kakšen je finančni vidik oskrbe ter kako so na splošno zadovoljni s svojim življenjem oziroma starostjo. Rezultati so pokazali, da sta v splošnem obe skupini zadovoljni z oskrbo, ki jo prejemata. Skupno nezadovoljstvo se navezuje na slabo kvaliteto hrane, določeni uporabniki oskrbe pa bi potrebovali obsežnejšo oskrbo, vendar je zaradi pomanjkanja financ in kadra nedosegljiva. S tem razlogom formalno oskrbo dopolnjuje neformalna oskrba, še posebej ob vikendih. Obe skupini izražata avtonomijo na podobne načine, pri čemer se stanovalci doma čutijo nekoliko manj slišane kot uporabniki oskrbe na domu. Prav tako svoj prosti čas preživljajo podobno, s to razliko, da se stanovalci doma udeležujejo tudi skupinskih aktivnosti. Socialne mreže obeh skupin so skoraj enake, le da se stanovalci doma pogosteje družijo z ljudmi podobnih generacij. Poglaviten strah uporabnikov oskrbe na domu je selitev v dom, stanovalcev doma pa rast cen oskrbe. Stanovalci doma glavno pomanjkljivost institucionalnega bivanja vidijo v prilagajanju domskemu načinu življenja, uporabniki oskrbe pa v manku oskrbe med vikendi in slabi dostopnosti do zdravnika. Obe skupini sta poudarili, da jima po plačilu oskrbe na koncu meseca ne ostane veliko denarja. Kljub izzivom so vsi zadovoljni z življenjem in ne bi izbrali drugačne oskrbe od tiste, ki jo prejemajo sedaj. Moji glavni predlogi so, da se še naprej posvečamo vzpostavljanju alternativnih oblik oskrbe, večji podpori neformalnim oskrbovalcem in vzpostavitvi terenske zdravniška službe za uporabnike oskrbe na domu. Za nadaljnja raziskovanja predlagam, da se v raziskavo vključi tudi zaposlene v dolgotrajni oskrbi in neformalne oskrbovalce, da bi s tem pridobili širši vpogled v bistvene pomanjkljivosti in priložnosti za izboljšave dolgotrajne oskrbe.

Language:Slovenian
Keywords:dolgotrajna oskrba, stari ljudje, kakovostna starost, oskrba na domu, dom za stare ljudi, socialno delo
Work type:Master's thesis/paper
Organization:FSD - Faculty of Social Work
Year:2024
PID:20.500.12556/RUL-160882 This link opens in a new window
Publication date in RUL:05.09.2024
Views:160
Downloads:28
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Elderly Care: At Home or in a Nursing Home
Abstract:
In my master's thesis, I compared elderly care in a nursing home with home care. In the theoretical part, I first presented the essence of quality aging, then I continued with the needs that an elderly person has. The following chapters cover social networks amongst the elderly, their health, leisure activities, and hardship. This was followed by the definition of long-term care, including innovations in long-term care in our country and abroad. Next, I presented institutional care together with home care, the financial aspect of both, and concluded with the autonomy of the elderly and the role of social work in long-term care. I conducted a qualitative research study in which I interviewed five residents of a nursing home and six users of home care. The interview explored several dimensions: their satisfaction with the care they are receiving, the extent and manner in which they express their autonomy, satisfaction with health services, how they spend their free time, who are their main social networks, whether they feel any fear or see any risks related to the care they are receiving, what are the main shortcomings and advantages of the care they are receiving, the financial aspect of care, and overall satisfaction with life in old age. The results showed that both groups are generally satisfied with the care they are receiving. However, shared dissatisfaction was related to poor food quality. Some users of home care would also need more extensive care, but it is unattainable due to lack of finances and staff, leading to a reliance on informal care, particularly on weekends. Both groups express autonomy in similar ways, with nursing home residents feeling somewhat less heard compared to users of home care. They spend their free time in similar ways, with the difference that nursing home residents also engage in group activities. The social networks of both groups are similar, apart from home residents, who more often socialize with people of similar generations. The main fear of home care users is the prospect of moving into a nursing home, whereas nursing home residents fear rising care costs. Nursing home residents see the main disadvantage of institutional living in adapting to the home's way of living, whereas home care users see the lack of care on weekends and limited access to a doctor as the main disadvantage. Both groups emphasized financial strain, noting that little money is left at the end of each month after covering care expenses. Despite their challenges, all participants expressed satisfaction with their current lives and would not prefer a different type of care. I suggest focusing on developing alternative forms of care, providing greater support for informal care and establishing a mobile medical service for users of home care. For further research, I suggest including long-term care employees and informal caregivers to gain greater insight into significant shortcomings and opportunities for improvement in long-term care.

Keywords:long-term care, elderly people, quality aging, home care, nursing home, social work

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back