izpis_h1_title_alt

Primerjava poučevanja prevala naprej med vzgojitelji v vrtcih in učitelji prve triade osnovne šole v Osrednji Sloveniji : magistrsko delo
ID Urbančič, Nina (Author), ID Gregorc, Jera (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (2,23 MB)
MD5: 40B48874B5DF50389A9D0F542F5EB3E8

Abstract
Preval naprej je osnovna akrobatska prvina gimnastike, ki od vadečega zahteva dobro orientacijo v prostoru in koordinacijo telesa, od vzgojitelja oz. učitelja pa veliko znanja, izkušenj in dobro telesno pripravljenost, saj je velikokrat potrebna asistenca. Za poučevanje prevala je, poleg splošnega znanja o gibalnem razvoju in gibalnih sposobnostih ter načinih poučevanja, ključno dobro poznavanje gimnastike. V ta namen smo v magistrskem delu najprej predstavili naravne oblike gibanja, s poudarkom na valjanju, kotaljenju, zibanju in prevalu naprej, predstavili smo različne didaktične pristope in pripomočke, orodje za ocenjevanje znanja in analizirali dosedanje raziskave s področja poučevanja gimnastike. Specifične razlike v razvoju otroka in učenca narekujejo različne pristope učenja in poučevanja med vzgojitelji in učitelji. V magistrskem delu smo proučevali, v kolikšni meri se ti pristopi med vzgojitelji in učitelji razlikujejo, kakšne so razlike med njimi v poznavanju didaktičnih metod gibalnega poučevanja prevala naprej, ali obstajajo razlike v najpogostejše uporabljeni metodi gibalnega poučevanja in v uporabi didaktičnih pripomočkov pri poučevanju prevala naprej. Proučevali smo tudi, v kolikšni meri se razlikujejo mnenja o uporabnosti oblikovane ocenjevane lestvice za spremljanje otrokovega gibalnega razvoja. V vzorec smo zajeli 100 vzgojiteljev in 100 učiteljev prve triade osnovnih šol iz Osrednje Slovenije. Vsi so izpolnili enak anketni vprašalnik, ki je zajemal vprašanja zaprtega tipa (demografska vprašanja in vprašanja vezana na znanje strokovnih delavcev o poučevanju prevala naprej, poznavanje in uporabo metod gibalnega poučevanja prevala naprej, uporabo didaktičnih pomagal, beleženje in otrokovega gibalnega razvoja, ocenjevanje in uporabnost ocenjevalne lestvice pri samem poučevanju). Dobljene podatke smo analizirali in naredili primerjalno analizo, ki smo jo prikazali z grafi in jih interpretirali. Pričakovali smo, da bo magistrsko delo prikazalo šibkosti v znanju poučevanja prevala naprej tako pri vzgojiteljih kot pri učiteljih. Z analizo smo ugotovili, da se učitelji čutijo bolj sposobni poučevati preval naprej v primerjavi z vzgojitelji. Posledično tudi v večji meri poučujejo preval naprej – kar 21 % anketiranih vzgojiteljev namreč ne poučuje prevala naprej, kot razlog pa večinoma navajajo nepoznavanje didaktike poučevanja in strah pred poškodbami. Le-to pa je tako pri vzgojiteljih kot pri učiteljih povezano z nižjo stopnjo izobrazbe – anketiranci, ki se ne čutijo sposobne poučevati preval naprej in ne poznajo nobene metode gibalnega poučevanja, imajo doseženo nižjo stopnjo izobrazbe. Slednje ugotovitve lahko povežemo s tem, da Kurikulum za vrtce (1999) vsebuje le priporočila in dopušča večjo stopnjo avtonomije, medtem ko Učni načrt za športno vzgojo za osnovno šolo (Kovač idr., 2011) določa minimalne standarde znanja, ki jih mora otrok doseči za prehod na višjo stopnjo vzgojno-izobraževalnega programa. Raziskava je pokazala, da je analitična metoda najbolj uporabljena metoda pri poučevanju prevala naprej pri učiteljih – preval naprej poučujejo po korakih, vsak del prevala naprej razložijo in demonstrirajo. Pri vzgojiteljih pa je najbolj uporabljena metoda sintetična metoda, pri kateri preval naprej poučujejo tako, da jo postopoma gradijo v celoto – brez demonstracije. Tako vzgojitelji kot učitelji pri poučevanju prevala naprej uporabljajo pripravljalne vaje. Pri obojih je najbolj uporabljena pripravljalna vaja zibanje po zaokroženem hrbtu, učitelji dodajajo zibanje po zaokroženem hrbtu z vstajanjem v čep. Oboji pri poučevanju največkrat uporabijo mehko blazino na tleh, sledi polivalentna blazina in blag naklon odrivne deske. Podatki so prikazali, da tako vzgojitelji kot učitelji največ uporabljajo opisno beleženje gibalnega razvoja. Pri poučevanju prevala naprej oboji preval naprej ocenjujejo na podlagi pravilnosti pri sami izvedbi. Ugotovili smo, da je oblikovana ocenjevalna lestvica dobro zastavljena, anketirancem bi pripomogla pri spremljanju otrokovega gibalnega razvoja, vzgojitelje pa bi predvsem seznanila z didaktiko poučevanja prevala naprej. Z magistrskim delom želimo strokovne delavce ozavestiti o pomembnosti pravilnega poučevanja prevala naprej, prikazati realno sliko znanja posameznih strokovnih delavcev in preko predstavitve v teoretičnih izhodiščih usposobiti strokovne delavce na njihovih šibkih področjih.

Language:Slovenian
Keywords:gimnastika, naravne oblike gibanja, preval naprej, učitelji, vzgojitelji
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:PEF - Faculty of Education
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:N. Urbančič
Year:2024
Number of pages:59 str.
PID:20.500.12556/RUL-160547 This link opens in a new window
UDC:79(043.2)
COBISS.SI-ID:206254339 This link opens in a new window
Publication date in RUL:30.08.2024
Views:120
Downloads:50
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Comparison of forward somersault teaching between preschool teachers and primary school teachers in the first triad of primary schools in Central Slovenia
Abstract:
A forward roll is a fundamental acrobatic element in gymnastics that requires good spatial orientation and body coordination from the practitioner, and significant knowledge, experience, and physical readiness from the instructor or teacher, as assistance is often needed. To teach a forward roll, alongside general knowledge of motor development and abilities and teaching methods, a thorough understanding of gymnastics is essential. In this thesis, we first present natural forms of movement, focusing on rolling, tumbling, swaying, and the forward roll. We will introduce various didactic approaches and aids, an assessment tool for evaluating knowledge, and analyze existing research on teaching gymnastics. Specific differences in child and student development dictate different learning and teaching approaches among educators and teachers. In our thesis, we studied the extent to which these approaches differ between educators and teachers, their knowledge of didactic methods for teaching forward rolls, whether there are differences in the most commonly used motor teaching methods, and the use of didactic aids in teaching forward rolls. We also examined the extent to which opinions differ on the usefulness of a developed assessment scale for monitoring children's motor development. Our sample included 100 educators and 100 teachers from the first three grades of primary schools in Central Slovenia. All participants completed the same closed-type questionnaire, which included demographic questions and questions related to the professional workers' knowledge of teaching forward rolls, their knowledge and use of motor teaching methods for forward rolls, the use of didactic aids, recording and assessing children's motor development, and the usefulness of the assessment scale in teaching. We analyzed the collected data and conducted a comparative analysis, which we presented with graphs and interpreted. We expected the thesis to highlight weaknesses in the knowledge of teaching forward rolls among both educators and teachers. Our analysis revealed that teachers feel more competent in teaching forward rolls compared to educators. Consequently, they also teach forward rolls more frequently – 21% of surveyed educators do not teach forward rolls, mainly citing a lack of didactic knowledge and fear of injuries. This issue is associated with lower levels of education – respondents who do not feel competent to teach forward rolls and do not know any motor teaching methods have a lower level of education. These findings can be linked to the fact that the Curriculum for Kindergartens (1999) contains only recommendations and allows greater autonomy, whereas the Sports Education Curriculum for Primary Schools (Kovač et al., 2011) sets minimum knowledge standards that a child must achieve to progress to the next level of the educational program. The research showed that the analytical method is the most commonly used method for teaching forward rolls among teachers – they teach forward rolls step by step, explaining and demonstrating each part. Among educators, the synthetic method is the most commonly used, where they teach forward rolls by gradually building them into a whole without demonstration. Both educators and teachers use preparatory exercises when teaching forward rolls. The most commonly used preparatory exercise among both groups is rocking on a rounded back, with teachers adding rocking on a rounded back with standing up into a squat. Both groups most frequently use a soft mat on the floor for teaching, followed by a polyvalent mat and a slight incline from a springboard. The data showed that both educators and teachers mostly use descriptive recording of motor development. When teaching forward rolls, both groups assess the forward roll based on the correctness of the execution. We found that the developed assessment scale is well-designed and would help respondents in monitoring children's motor development, and it would mainly familiarize educators with the didactics of teaching forward rolls. With this thesis, we aim to raise awareness among professional workers about the importance of correctly teaching forward rolls, provide a realistic picture of the knowledge of individual professional workers, and through theoretical foundations, equip professional workers in their weak areas.

Keywords:gymnastics, natural forms of movement, forward roll, teachers, educators

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back