Izkušnja urejanja zasvojenosti članov Društva Abstinent Vipavska dolina

Likar, Tina (avtor), Rihter, Liljana (mentor)

Alkoholizem je v naši družbi zelo razširjen in kompleksen pojav, ki vpliva tako na posameznika kot na njegove najbližje. Obstajajo tudi različni načini urejanja le-tega. V diplomskem delu raziskujem izkušnje urejanja zasvojenosti članov Društva Abstinent Vipavska dolina. Za izbrano temo sem se odločila zaradi lastnega zanimanja za to področje in izkušenj, ki sem jih pridobila s prakso. Cilj diplomskega dela je bil pridobiti informacije o razlogih, zakaj posamezniki poiščejo pomoč in kateri dejavniki prispevajo k uspešnemu urejanju zasvojenosti z alkoholom. Želela sem ugotoviti, kaj posamezniki ocenjujejo kot ustrezne vidike v delovanju Društva Abstinent Vipavska dolina in kaj bi bilo treba še izboljšati. Prav tako sem želela raziskati splošno poznavanje različnih služb, ki nudijo pomoč pri urejanju zasvojenosti. Eden glavnih namenov raziskave je bil tudi zbrane informacije povezati s socialnim delom in raziskati, kako se lahko socialni delavci (še) bolj vključimo na to področje in postanemo bolj prepoznani kot kompetentna stroka za delo z zasvojenostmi. Raziskava je sestavljena iz teoretičnega uvoda in raziskovalnega dela. V teoretičnem uvodu najprej opredelim alkoholizem ter njegove vzroke in posledice. V nadaljevanju sem razjasnila uporabo pojma zasvojenost in odvisnost, ki se v literaturi o zasvojenosti uporabljata kot sopomenki, čeprav to nista. Nato predstavim proces odločanja za urejanje zasvojenosti ter različne možnosti za urejanje le-tega v Sloveniji. Naslednji sklop se osredotoča na abstinenco in dejavnike, ki pripomorejo k njenemu vzdrževanju. V nadaljevanju opišem še dve pomembni tematiki, ki sta povezani z urejanjem zasvojenosti – recidiv in stigma. Za konec se oprem na socialno dela na področju zasvojenosti, na katerih področjih kot socialni delavci lahko delujemo in kakšna je naša vloga v procesu urejanja zasvojenosti. V raziskovalnem delu sem opravila pogovore s člani Društva Abstinent Vipavske doline,s katerimi sem raziskovala njihovo izkušnjo urejanja zasvojenosti. Raziskava, ki sem jo izvedla, je kvalitativna, izkustvena, uporabna in eksplorativna. Kot metodo zbiranja podatkov sem uporabila spraševanje. Podatki so bili zbrani z delno standardiziranim intervjujem, pri tem sem kot merski instrument uporabila smernice za intervju. Populacijo raziskave so predstavljali člani Društva Abstinent Vipavska dolina. Vzorec je bil neslučajnostni, priložnostni, z mano je sodelovalo osem članov društva. Podatke sem obdelala in analizirala na kvalitativen način. Naredila sem transkripcijo, sledilo je odprto, osno in odnosno kodiranje. Ključne ugotovitve raziskave sem tudi povezala z relevantno teorijo. Rezultati raziskave so pokazali, da se posamezniki za urejanje zasvojenosti odločajo po večletnem trajanju težav, med drugim tudi, ker je alkoholizem v družbi še vedno zelo sprejet. Ugotovila sem, da še vedno prevladuje tradicionalno medicinski psihiatrični model urejanja zasvojenosti in da socialno delo na tem področju nima skoraj nobene vloge ter ni niti videno kot stroka, ki lahko deluje na področju urejanja zasvojenosti. Se je pa tak način urejanja zasvojenosti izkazal za uspešnega in pozitivno ovrednotenega. Z raziskavo sem tudi pridobila podatke o poznavanju služb, ki nudijo pomoč na področju urejanja zasvojenosti. Slednje se je izkazalo za precej splošno, saj so v večini intervjuvanci poznali zgolj klasične oblike pomoči, kot je psihiatrična bolnišnica, klubi zdravljenih alkoholikov in anonimni alkoholiki. Podatki so pokazali, da je eden ključnih dejavnikov za uspešno vzdrževanje abstinence tretja faza, ki zajema klube zdravljenih alkoholikov oz. v mojem primeru Društvo Abstinent Vipavska dolina. Poleg samega društva imajo pri vzdrževanju abstinence pomembno vlogo družina, njihova podpora, strukturiran in zapolnjen čas in posameznik sam s samostojno odločitvijo za abstiniranje. Na podlagi ugotovljenega, so moji predlogi usmerjeni v ohranjanje obstoječega načina urejanja zasvojenosti s poudarkom na tretji fazi. Manj prepoznanim službam, organizacijam in društvom predlagam več propagiranja s plakati ali na socialnih omrežij. Predlogi so usmerjeni tudi na več ozaveščanja mladih za hitrejše prepoznavanje zasvojenosti. V procesu urejanja zasvojenosti bi moralo imeti socialno delo večjo vlogo, saj je lahko s svojimi spretnostmi in znanjem v pomoč posameznikom skozi vse faze urejanja zasvojenosti.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: alkoholizem, zasvojenost, urejanje zasvojenosti, abstinenca, Društvo Abstinent Vipavska dolina, socialno delo
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: FSD - Fakulteta za socialno delo
• Leto izida: 2024
• PID: 20.500.12556/RUL-160430
• Datum objave v RUL: 28.08.2024

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The experience of managing addiction among members of the Vipava Valley Abstinent Society

Izvleček

Alcoholism is a widespread and complex phenomenon in our society, affecting both the individual and those closest to them. There are also different ways of dealing with it. The thesis explores the experience of the members of the Vipava Valley Abstinent Society in dealing with addiction. I chose this topic because of my own interest in this field and my experience in practice. The aim of the thesis was to obtain information about the reasons why individuals seek help and what factors contribute to successful alcohol addiction management. I wanted to find out what individuals perceived as relevant aspects in the work of the Vipava Valley Abstinent Society and what still needed to be improved. I also wanted to explore the general knowledge of the different services that provide help in addiction management. One of the main purposes of the research was also to relate the information gathered to social work and to explore how social workers can become more involved in this field and become more recognised as a competent profession in addiction work. The research consists of a theoretical introduction and a research part. In the theoretical introduction, I first define alcoholism and its causes and consequences. I then clarify the use of the terms addiction and dependence, which are used synonymously in the addiction literature, although they are not. I then present the decision-making process for regulating addiction and the different options for regulating it in Slovenia. The next section focuses on abstinence and the factors that contribute to its maintenance. Next, I describe two other important topics related to addiction regulation - relapse and stigma. Finally, I focus on social work in the field of addiction, in which areas we as social workers can work and what our role is in the addiction management process. In my research I interviewed members of the Vipava Valley Abstinent Society to explore their experience of addiction management. The research I conducted is qualitative, experiential, applied and explorative. I used questioning as a method of data collection. The data was collected through a semi-standardised interview, using the interview guidelines as the measuring instrument. The population of the study consisted of members of the Vipava Valley Abstinent Society. The sample was non-randomised, convenience-based with 8 members of the association participating with me. I processed and analysed the data in a qualitative way. I made a transcript, followed by open, axial and relational coding. I also linked the key findings of the research to relevant theory. The results of the research showed that individuals choose to manage their addictions after having problems for several years, partly because alcoholism is still widely accepted in society. I found that the traditional medical psychiatric model of addiction management still prevails and that social work has almost no role to play in this field and is not even seen as a profession that can work in the field of addiction management. However, this way of managing addiction has proved to be successful and positively evaluated. The survey also provided me with information on the knowledge of the services that offer help in the field of addiction management. The latter turned out to be rather general, as most of the interviewees were only familiar with the classic forms of help such as psychiatric hospitals, clubs for recovering alcoholics and Alcoholics Anonymous. The data showed that one of the key factors for successful abstinence is the third phase, which includes clubs for recovering alcoholics, or in my case, the Vipava Valley Abstinent Society. In addition to the association itself, the family, their support, structured and filled time, and the individual making the decision to abstain on his/her own, play an important role in maintaining abstinence. On the basis of the above, my proposals are aimed at maintaining the current way of managing addiction, with an emphasis on the third phase. For less recognised services, organisations, associations, I suggest more publicity through posters or social networks. The proposals also focus on more awareness raising among young people to identify addiction more quickly. Social work should play a greater role in the addiction management process, as it can use its skills and knowledge to help individuals through all stages of addiction management.

• Ključne besede: Alcoholism, Addiction, Addiction Management, Abstinence, Vipava Valley Abstinent Society, Social Work