izpis_h1_title_alt

Geotehnična analiza varovanja gradbene jame na Brdu pri Ljubljani : magistrsko delo
ID Gomilanović, Luka (Avtor), ID Pulko, Boštjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (5,29 MB)
MD5: 8A32D04F969DE6AC23E34AF991F74D64

Izvleček
Predmet magistrske naloge je načrtovanje in analiza zaščite gradbene jame na Brdu pri Ljubljani s programom Plaxis 2D, ki temelji na metodi končnih elementov. Gre za zahtevno analizo zaradi zelo neugodnih geotehničnih in hidrogeoloških pogojev. Na lokaciji obstajata dva vodonosnika, zgornji viseči in spodnji, ljubljanski vodonosnik, ki sta ločena s slabo prepustnim ter slabo nosilnim slojem gline. Obravnavali smo varovanje gradbene jame z jeklenimi zagatnicami, sidranimi z geotehničnimi sidri. Izvedba je cenovno ugodna, poleg tega pa zagatnice lahko uporabimo večkrat. Zaradi hidrogeoloških pogojev in podajnosti konstrukcije iz zagatnic moramo izkop izvesti v več fazah. Da zmanjšamo morebitne premike, po vsaki fazi izkopa zagatnice sidramo s prednapetimi geotehničnimi sidri. Alternativna rešitev je varovanje z armiranobetonsko diafragmo. Čeprav je takšna rešitev izvedbeno bolj zahtevna in dražja, bi AB diafragma pri gradnji objekta omogočila uporabo enostranskega opaža ter predstavljala zelo učinkovito prepreko za dotok vode v gradbeno jamo. Zaradi večje togosti diafragme potrebujemo tudi en nivo geotehničnih sider manj kot pri uporabi zagatnic, kar pomeni manj izkopnih faz in omogoča hitrejšo izvedbo del. Diafragmo smo modelirali na dva različna načina in naredili primerjavo rezultatov. Za prvi način modeliranja smo, enako kot pri zagatnicah, uporabili ploščne elemente (angl. plate), pri čemer ne upoštevamo trenja med zemljino in zaščitno konstrukcijo. Alternativno smo diafragmo modelirali z 2D ploskovnimi elementi ob upoštevanju dejanske debeline diafragme in tako pravilneje upoštevali vpliv trenja po plašču diafragme. Čeprav med rezultati izračuna po obeh variantah obstajajo razlike, smo ugotovili, da pri debelini diafragme 60 cm trenje po plašču diafragme ne vpliva bistveno na ekstremne vrednosti notranjih statičnih količin in pomike. Kontrole mejnega stanja nosilnosti in dimenzioniranje konstrukcijskih elementov smo izvršili ob upoštevanju Evrokod standardov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gradbeništvo, magistrska dela, GR, gradbena jama, geostatična analiza, jeklene zagatnice, armiranobetonska diafragma, Plaxis 2D, geotehnična sidra, Mohr Coulomb, Hardening soil model
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[L. Gomilanović]
Leto izida:2024
Št. strani:X, 59 str.
PID:20.500.12556/RUL-160146-e5198809-1947-a7cf-18fb-26bc17a79982 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:624.131:624.152(497.4)(043.3)
COBISS.SI-ID:205087747 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:22.08.2024
Število ogledov:253
Število prenosov:94
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Geotechnical analysis of the construction pit in Brdo near Ljubljana : master thesis
Izvleček:
This master's thesis deals with the design and analysis of the excavation support in Brdo near Ljubljana using the Plaxis 2D programme, which applies the finite element method. This analysis is particularly complex due to the very unfavourable geotechnical and hydrogeological conditions at the site, which has two aquifers: the upper aquifer and the lower aquifer of Ljubljana, separated by a soft clay layer with low permeability. The primary method of excavation support investigated was the use of steel sheet piles anchored with geotechnical anchors. This method is cost-effective and the sheet piles can be reused several times. In view of the difficult hydrogeological conditions and the flexibility of the sheet pile wall construction, the excavation must be carried out in several phases. After each phase, the sheet piles are anchored with pre-stressed anchors to further reduce possible movement. An alternative solution is to use a reinforced concrete diaphragm wall. Whilst this method is more difficult and costly to implement, it allows the use of a single-sided formwork and provides an extremely effective barrier against water ingress into the pit. Due to the greater stiffness of the diaphragm wall, one less row of anchors is required compared to sheet piling, which reduces the number of excavation phases required and enables the work to be completed more quickly. We modelled the diaphragm wall in two different ways and compared the results. In the first modelling method, plate elements were used (similar to sheet piles), where the friction between the soil and the protective structure was not taken into account. Alternatively, we modelled the diaphragm wall with 2D surface elements, taking into account the actual thickness of the structure and thus more accurately accounting for the effect of soilstructure interface friction. Although there are differences between the calculation results for both variants, we found that for a membrane thickness of 60 cm, friction along the soil-structure interface has no significant influence on the extreme values of the internal forces and displacements. The verifications for the ultimate limit state and the design of the structural elements were carried out in accordance with the Eurocode standards.

Ključne besede:civil engineering, master thesis, construction pit, geostatic analysis, steel sheet piles, reinforced concrete diaphragm, geotechnical anchors, Plaxis 2D, Mohr Coulomb, Hardening soil

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj