Use of the eye tracking method for designing and evaluating bibliographic information systems : Doctoral dissertation

Kuhar, Maja (avtor), Merčun, Tanja (mentor)

After the turn of the millennium, the number of studies using the eye tracking method has increased tremendously, but its use in bibliographic information system research is rare. The main advantage of eye tracking is an unbiased observation of a user’s gaze and insight into how their attention is distributed during tasks. In this thesis, we examine how existing applications of eye tracking can be applied to bibliographic information systems and provide recommendations for its use in designing and evaluating bibliographic information systems. To achieve this, after reviewing the literature and analysing the use of measures in it, we conducted three user studies between May 2019 and May 2022. The studies included a comparison of search initiation on two digital libraries’ homepages, an exploratory search in an established online bookstore, and an examination of a results list of a prototype online library catalogue, which display was based on LRM. To gain methodological insights, our studies examined how the eye tracking results compare with those from other methods (i.e. screen recordings, concurrent and retrospective think-aloud, and standardised user experience questionnaires). The results showed that eye tracking is suitable for identifying usability problems, but we encountered difficulties when analysing pages with diverse layouts due to dynamic elements. Caution is needed when interpreting eye tracking results alone, as these may be ambiguous without insights provided by other methods. Based on our testing of eye tracking in our studies, we developed guidelines and made recommendations for the use of eye tracking, which can help practitioners and researchers when planning and conducting their research on the design and evaluation of bibliographic information systems. In addition to the methodological findings, each study provided findings on user interfaces and user behaviour that were implicitly obtained during eye tracking analyses. Finally, problems and limitations are reported as well as avenues for future work.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: eye tracking, bibliographic information systems, user studies, user interface, interface evaluation
• Vrsta gradiva: Doktorska disertacija
• Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: M. Kuhar
• Leto izida: 2024
• Št. strani: 218 f.
• PID: 20.500.12556/RUL-159213
• UDK: 004.5:159.931(043.3)
• COBISS.SI-ID: 199241219
• Datum objave v RUL: 03.07.2024

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Uporaba metode sledenja pogledu za načrtovanje in vrednotenje bibliografskih informacijskih sistemov : doktorska disertacija

Izvleček

Po prelomu tisočletja je število raziskav z uporabo metode sledenja pogledu strmo naraslo, a je njena uporaba za preučevanje bibliografskih informacijskih sistemov še vedno redkost. Glavna prednost metode je nepristransko opazovanje uporabnikovega pogleda in s tem vpogled v porazdelitev njegove pozornosti med izvajanjem zadanih nalog. V disertaciji smo želeli preveriti, kako se dosedanji načini uporabe sledenja pogledu preslikajo v bibliografske informacijske sisteme, in na podlagi tega izdelati priporočila za uporabo te metode za načrtovanje in vrednotenje bibliografskih informacijskih sistemov. V ta namen smo po pregledu literature in analizi uporabe mer v njej zasnovali in, med majem 2019 in majem 2022, izvedli tri uporabniške študije. Študije so zajemale primerjavo začetka iskanja na domačih straneh dveh digitalnih knjižnic, eksplorativno iskanje v uveljavljeni spletni knjigarni ter iskanje na seznamu rezultatov prototipnega spletnega knjižničnega kataloga, katerega prikaz je temeljil na LRM. Za namene metodoloških ugotovitev smo v študijah preverjali, kako se ugotovitve, pridobljene z metodo sledenja pogleda, primerjajo z ugotovitvami drugih metod. Tekom vseh treh uporabniških študij smo tako uporabili še snemanje zaslona, metodi sočasnega in retrospektivnega glasnega mišljenja ter standardizirana vprašalnika za merjenje uporabniške izkušnje. Rezultati so pokazali, da je metoda sledenja pogledu primerna za identificiranje težav uporabnosti sistema. Zaradi narave programske opreme za analize sledenja pogledu so se pojavile težave pri analiziranju strani, ki vsebujejo raznolike in dinamične elemente. Potrebna je previdnost pri interpretaciji samostojnih izsledkov sledenja pogledu, saj je lahko le-ta brez uporabe pridruženih metod napačna. Na podlagi preizkušanja metode na različnih bibliografskih sistemih smo oblikovali priporočila za uporabo metode ter usmeritve za apliciranje posameznih mer, ki lahko služijo praktikom in raziskovalcem pri načrtovanju in izvajanju raziskav za namene vrednotenja in načrtovanja bibliografskih informacijskih sistemov. Poleg metodoloških ugotovitev v vsaki raziskavi predstavimo tudi konkretne ugotovitve o uporabniškem vmesniku in vedenju uporabnikov, ki so bile pridobljene ob analizah posnetkov sledenja pogledu. Disertacija poroča tudi o odkritih težavah in omejitvah ter naniza ideje za nadaljnje delo.

• Ključne besede: sledenje pogledu, bibliografski informacijski sistemi, uporabniške študije, uporabniški vmesniki, vrednotenje uporabniških vmesnikov