Po prelomu tisočletja je število raziskav z uporabo metode sledenja pogledu strmo naraslo, a je njena uporaba za preučevanje bibliografskih informacijskih sistemov še vedno redkost. Glavna prednost metode je nepristransko opazovanje uporabnikovega pogleda in s tem vpogled v porazdelitev njegove pozornosti med izvajanjem zadanih nalog. V disertaciji smo želeli preveriti, kako se dosedanji načini uporabe sledenja pogledu preslikajo v bibliografske informacijske sisteme, in na podlagi tega izdelati priporočila za uporabo te metode za načrtovanje in vrednotenje bibliografskih informacijskih sistemov. V ta namen smo po pregledu literature in analizi uporabe mer v njej zasnovali in, med majem 2019 in majem 2022, izvedli tri uporabniške študije. Študije so zajemale primerjavo začetka iskanja na domačih straneh dveh digitalnih knjižnic, eksplorativno iskanje v uveljavljeni spletni knjigarni ter iskanje na seznamu rezultatov prototipnega spletnega knjižničnega kataloga, katerega prikaz je temeljil na LRM. Za namene metodoloških ugotovitev smo v študijah preverjali, kako se ugotovitve, pridobljene z metodo sledenja pogleda, primerjajo z ugotovitvami drugih metod. Tekom vseh treh uporabniških študij smo tako uporabili še snemanje zaslona, metodi sočasnega in retrospektivnega glasnega mišljenja ter standardizirana vprašalnika za merjenje uporabniške izkušnje. Rezultati so pokazali, da je metoda sledenja pogledu primerna za identificiranje težav uporabnosti sistema. Zaradi narave programske opreme za analize sledenja pogledu so se pojavile težave pri analiziranju strani, ki vsebujejo raznolike in dinamične elemente. Potrebna je previdnost pri interpretaciji samostojnih izsledkov sledenja pogledu, saj je lahko le-ta brez uporabe pridruženih metod napačna. Na podlagi preizkušanja metode na različnih bibliografskih sistemih smo oblikovali priporočila za uporabo metode ter usmeritve za apliciranje posameznih mer, ki lahko služijo praktikom in raziskovalcem pri načrtovanju in izvajanju raziskav za namene vrednotenja in načrtovanja bibliografskih informacijskih sistemov. Poleg metodoloških ugotovitev v vsaki raziskavi predstavimo tudi konkretne ugotovitve o uporabniškem vmesniku in vedenju uporabnikov, ki so bile pridobljene ob analizah posnetkov sledenja pogledu. Disertacija poroča tudi o odkritih težavah in omejitvah ter naniza ideje za nadaljnje delo.
|
