izpis_h1_title_alt

Recepcija odlomka v primerjavi z recepcijo kratke pripovedi pri književnem pouku
ID Krakar-Vogel, Boža (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (63,66 KB)
MD5: 08216D68BD0E35D4D55448FF9F3F9D86
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-23/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V prispevku sem se posvetila dilemam, ki obstajajo glede obravnave odlomka pri književnem pouku. S kvalitativnim eksperimentom sem ugotavljala, ali daje recepcija odlomka in kratke zgodbe pri gimnazijcih 3. letnika sklepati, da odlomek nanje ne učinkuje, da iz njega ničesar ne spoznajo, da pri branju ničesar ne občutijo in da si ne predstavljajo poteka besedila, kakor trdijo nasprotniki takih obravnav. Rezultati so pri eksperimentalni in kontrolni skupini pokazali naslednje: na dojemanje poglavitnih podobnosti in razlik med Klečevo kratko zgodbo in odlomkom iz Tomšičevega romana tako rekoč ni vplivalo dejstvo, da je eno besedilo odlomek, drugo pa celota; odlomek je spodbudil ustrezno dojemanje literarnih prvin (razlika med fabulo in sižejem je bila celo bolje opažena pri branju odlomka kakor celostnega besedila, bralci so iz odlomka oblikovali večinoma ustrezne predstave o književni osebi, perspektivi in kraju …); tudi na splošno po mnenju vprašanih odlomek pri pouku več bralcev zadovolji kakor ne; občasno je odlomek večini dijakov motivacija za branje celote; sprejemljivost odlomka je odvisna od vsebinske in didaktične umestitve; odlomek pri pouku omogoča izogibanje dolgotrajnim in zamudnim obravnavam (pre)dolgih besedil. Raziskava, ki je dopolnilo nekaterih poprej narejenih, kaže, da odlomek pri pouku književnosti opravlja določeno didaktično funkcijo, da pa je potrebna premišljena kombinacija s celostnimi besedili, premišljena in iz strukture besedil izhajajoča izbira in umestitev v celoto, kakor tudi upoštevanje stopnje bralnega razvoja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:književna didaktika, gimnazije, kratka proza, odlomek, celotno besedilo, obravnava pri pouku, kvalitativni eksperiment, eksperimentalna kontrolna skupina, recepcija literarnega besedila pri gimnazijcih, didaktična funkcija odlomka
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2006
Št. strani:Str. 655-665
PID:20.500.12556/RUL-159148 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:372.882:821-32
COBISS.SI-ID:33414498 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.07.2024
Število ogledov:190
Število prenosov:15
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Slovenska kratka pripovedna proza
Uredniki:Irena Novak-Popov
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Leto izida:2006
ISBN:961-237-172-5
COBISS.SI-ID:229730560 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:23

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
This paper addresses issues arising from the use of extracts in the teaching of literature. Through a qualitative experiment I ascertained whether the reception of extracts and short stories by 3rd year gimnazija students showed that these lacked effect, that students learned nothing from them and felt nothing when reading, or that they did not appreciate the development of the text, as opponents of such texts claim. The results from the experimental and control groups were as follows: the failure to appreciate the main similarities and differences between Kleč’s short story and an extract from Tomšič’s novel was not influenced by the fact that one text was an extract, while the other was a full text; the extract prompted appropriate comprehension of literary elements (the difference between plot and subject matter was actually more clearly perceived in the reading of the extract than of the full text, while on the whole readers of the extract formed appropriate perceptions of the protagonists, perspectives, location, etc.); in general, a majority of those taking part expressed satisfaction with the extract; the extract provided some motivation to most of the students to read the whole text; the acceptability of the extract depends on its content and the pedagogical uses to which it is put; the use of extracts facilitates the avoidance of lengthy discussion of (over)long texts. This research, which supplements some studies already made, shows that the use of extracts in the teaching of literaturehas a specific pedagogic function, that a considered combination with full texts is necessary, that extracts should be carefully made and used in the light of the structure of the whole, and that the level of reading skills should be taken into account.

Ključne besede:extract, full text, class discussion, qualitative experiment, experimental, control group, reception of literary text among students, pedagogic function of an extract

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj