izpis_h1_title_alt

Branje kratke zgodbe v luči recepcijskih teorij
ID Pezdirc Bartol, Mateja (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (57,35 KB)
MD5: DE6424727E1FBE4B7B946014AB3357E1
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-23/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V prispevku skušamo prikazati, kakšna je vloga bralca pri tvorbi pomena literarnega dela. Zanimalo nas je, kako bralci sprejemajo in v svojem besedilnem svetu konkretizirajo nejasna, dvoumna mesta, ki jih zgodba ne pojasni. V ta namen smo izvedli empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 180 bralcev z različnih ravni šolanja, ki so prebrali tri kratke zgodbe: Rai Andreja Blatnika, Nič takšnega Milana Kleča ter Ob oknu Alekse Šušulića. Teoretična izhodišča raziskave predstavljajo nekateri klju~ni pojmi Romana Ingardna, Wolfganga Iserja in Umberta Eca, kot so konkretizacija, shematizirani aspekti, mesta nedoločenosti, estetski učinek, odprto delo, implicitni bralec, modelni bralec ipd. Pokazalo se je, da na razumevanje pomensko odprtega mesta poleg stopnje šolanja in literarnega znanja v veliki meri vplivajo subjektivne lastnosti bralca, zato niti dve konkretizaciji nista povsem enaki, so pa vse omejene z notranjo strukturo dela in niso poljubne. Število bralcev, ki ni razbralo sporočila zgodbe, je naraščalo glede na nižjo raven zahtevnosti šolanja, hkrati pa tudi glede na strukturo posamezne zgodbe. Izkazalo se je, da bolj ko je zgodba pomensko odprta, manjše je število bralcev, ki je uspelo razbrati njeno sporočilo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenska književnost, slovenska proza, kratka proza, recepcija, književna didaktika, branje in razumevanje besedil, empirična raziskava
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2006
Št. strani:Str. 637-644
PID:20.500.12556/RUL-159146 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.163.6-32:372.882
COBISS.SI-ID:33415266 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.07.2024
Število ogledov:210
Število prenosov:19
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Slovenska kratka pripovedna proza
Uredniki:Irena Novak-Popov
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Leto izida:2006
ISBN:961-237-172-5
COBISS.SI-ID:229730560 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:23

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The paper discusses the reader’s role in the generation of meaning in a literary work, focusing on the reader’s reception and concretisation of vague and ambiguous points in a story which are left unexplained. To this end, an empirical survey was carried out involving 180 readers with different education levels. They were asked to read three short stories: Rai by Andrej Blatnik, Nič takšnega by Milan Kleč and Ob oknu by Aleksa Šušulić. The theoretical basis of the research comprises some key terms by Roman Ingarden, Wolfgang Iser and Umberto Eco, such as concretisation, schematised aspects, places of indeterminacy, aesthetic effect, open work, implied reader, model reader, etc. The findings suggest that while the understanding of ambiguity within the text is mostly determined by the level of education and literary knowledge of the reader, it is also significantly influenced by the reader’s subjective characteristics. Thus no two concretisations were completely alike, while they were still limited by the internal structure of the work and not arbitrary. The number of readers who failed to grasp the message of the story increased as the education level fell and in relation to the structure of the individual stories. The results show that the greater the ambiguity of the story, the smaller is the number of the readers who succeed in understanding its message.

Ključne besede:short story, reading and text comperhension, empirical survey

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj