Neonikotinoidi predstavljajo pomembno skupino insekticidov in so strupeni za žuželke in nekatere nevretenčarje. Poleg tega predstavljajo resno grožnjo populacijam čebel, saj zmanjšujejo njihove reproduktivne sposobnosti, vplivajo na njihovo sposobnost zbiranja hrane in zmanjšujejo njihove kognitivne funkcije.
Določeni neonikotinoidi so v Evropski uniji prepovedani že od leta 2018. Zato je zaznavanje teh spojin izjemno pomembno. Elektrokemični senzorji so zaželeni zaradi svoje stroškovne učinkovitosti, preprostosti, hitrega odziva in visoke občutljivosti v primerjavi s tradicionalnimi metodami.
Cilj mojega magistrskega dela je bil razviti učinkovit elektrokemični senzor na osnovi tiskanih elektrod (SPE) za zaznavanje izbranih neonikotinoidov, in sicer imidakloprida, tiametoksama in klotianidina.
Začetni poskusi so potekali z uporabo komercialnih SPE z delovno elektrodo na osnovi ogljika, da bi raziskali reakcijski mehanizem in določili najboljše pogoje za nadaljnje teste. Kapacitivni tok je bil nižji v čistem 0,1 M PBS v primerjavi z dodatkom organskega topila. Z dušikom nasičene raztopine so privedle do večjega redukcijskega toka za analite. Optimalni pH raztopine je 7. Redukcijski proces vključuje enako število protonov in elektronov. Med preiskavo časa akumulacije smo opazili povečanje višine toka v prvih 8–12 min, nato pa se je tokovni signal ustalil. Poleg tega je povečanje temperature privedlo do sorazmernega dviga toka.
V drugem nizu poskusov smo uporabili SPE izdelane na IJS. V cikličnem voltamogramu smo opazili dva ostra vrhova z intenzitetami med 250–450 μA, kar kaže na kontaminacijo. Uporabili smo različne elektrokemične postopke predobdelave. Vrhovi so izginili po 15 ciklih v 0,1 M H2SO4 med -0,6 in +2,0 V.
V zadnjem sklopu eksperimentov smo želeli ugotoviti, ali dodatna modifikacija elektrod lahko poveča signal. Ugotovili smo, da nobena od uporabljenih modifikacij ni izboljšala elektrokemičnega signala za naše analite v primerjavi z meritvami po predobdelavi.
|