Celice β trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin, imajo ključno vlogo pri uravnavanju metabolizma glukoze. Celice β so plastična in heterogena skupina celic. Nepravilno delovanje celic β povzroča diabetes, zato le-te predstavljajo potencialno tarčo za zdravljenje diabetesa. Ker večino raziskav o diabetesu opravimo na živalskih modelih, ki niso neposredno primerljivi s človekom, je za boljše razumevanje heterogenosti celic β potreben prenos znanja iz živalskega modela na človeka. V nalogi smo integrirali, določili tipe celic in skupaj analizirali človeške transkriptomske podatke posameznih celic pankreasnih otočkov iz petih podatkovnih setov, pri čemer smo se osredotočili na variabilnost več kot 50.000 zdravih in nepravilno delujočih celic β ter izvedli primerjavo s podobnim predhodno razvitim virom mišjih podatkov. Ugotovili smo, da je bila odstranitev tehničnih vplivov med integracijo slabša pri človeku kot pri miših. V celicah β iz donorjev z diabetesom tipa 2 in zdravih donorjev srednjih let smo odkrili 24 človeških in 2049 mišjih diferencialno izraženih genov, od katerih so bili štirje (ALDOB, CPNE4, ITIH5, LAMB1) regulirani v isto smer. Spremenljivka bolezen je pri miših pojasnila relativno višji delež variabilnosti, kar bi lahko pojasnilo razliko v številu diferencialno izraženih genov. Določili smo deset genskih programov človeških β-celic (GP) kot skupine prostorsko spremenljivih genov, med katerimi smo našli GP-je, podobne predhodno definiranim mišjim GP-jem. Preverili smo, koliko so na določanje GP-jev vplivali biološki ali tehnični učinki. Opazili smo heterogenost celic β, kjer stanju visoke proizvodnje inzulina sledi faza regeneracije, kar se ujema z izsledki predhodnih raziskav pri človeku.
|