Namen prispevka je analizirati obseg pristojnosti sodišča za omilitev kazni, naloženih s strani upravnih organov, v naslednjih srednjeevropskih državah: na Češkem, Slovaškem, v Nemčiji in Avstriji. Osrednji cilj je proučiti pravne okvire v teh državah in njihovo povezavo s 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Uporabljena metodologija vključuje primerjalno analizo pravnih določb glede sodnega nadzora nad upravnimi kaznimi v navedenih državah. Študija natančno proučuje razlike v pravnih pristopih teh držav in poudarja različne metode, ki se uporabljajo za obravnavo vloge sodišča pri omilitvi upravnih kazni. Raziskava temelji na konceptu polne pristojnosti, pri čemer je poudarjena pravica posameznika, da njegov primer temeljito prouči sodišče, kar vključuje tudi presojo zakonitosti, utemeljenosti, primernosti in sorazmernosti izrečene kazni.
Ugotovitve razkrivajo precejšnje razlike med obravnavanimi državami glede pristopa k sodni presoji upravnih kazni, kar kaže na kompleksnost odnosa med izvršilno in sodno vejo oblasti. Pri tem se pojavljajo pomisleki glede načel, kot so pravna varnost, sorazmernost in pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Članek osvetljuje različne stopnje posredovanja sodišč pri omejevanju upravnih kazni v različnih pravnih kontekstih in predstavlja pomemben akademski prispevek, saj proučuje razmeroma slabo raziskan vidik upravnega prava v Srednji Evropi. S tem zagotavlja dragocen vpogled v to, kako različni pravni sistemi uravnavajo odnos med izvršilno oblastjo in sodnim nadzorom, zlasti v primeri upravnih kazni.
Izvirnost študije vidimo v njenem primerjalnem pristopu, ki ponuja diferencirano razumevanje vloge sodišča pri omilitvi kazni in njenih posledic za širša pravna načela in varstvo človekovih pravic. Članek bo koristen tako za raziskovalce kot za izvajalce, ki jih zanima raziskovanje izvora in posameznih vidikov pravice sodišča do omilitve upravnih kazni, saj spodbuja nadaljnje raziskave in ponuja shematično orodje za proučevanje tega zapletenega pravnega terena.
|