Razvoj populacij divjadi v severozahodni Sloveniji s poudarkom na divjem prašiču (Sus scrofa L.) in Jelenu (Cervus elaphus L.) : magistrsko delo

Koren, Iztok (avtor), Adamič, Miha (mentor)

Delo obravnava razvoj populacij divjadi v obdobjih 1951-1960 in 1994-2003 v Tolminskem gozdnogospodarskem obmocju na severozahodu Slovenije. Po skupni prisotnosti vrst divjadi si obdobji nista podobni. Po prisotnosti posameznih vrst sta si obdobji podobni ali razlicni. Lovišca v obmocju smo razdelili na dve skupini v prvem in štiri skupine v drugem obdobju. V prvem obdobju je za razdelitev znacilen poljski zajec (Lepus europaeus P.), v drugem divji prašic (Sus scrofa L.). V prvem obdobju smo opredelili devet rab prostora, v drugem petnajst, med obdobjema so se rabe spremenile, zmanjšal se je delež kmetijskihpovršin in povecal delež gozda. Sprememba rab prostora vpliva na številcnost in prostorsko porazdelitev populacij divjadi. Najvecja gostota populacije divjega prašica je ob zahodni državni meji, številcnost populacije je pricela strmo narašcati po letu 1996. Prisotnost prašicev je v obeh obdobjih povezana z rabo prostora. Telesne mase prašicev so odvisne od populacijske gostote in ostrosti življenjskega okolja. Od populacijske gostotesta odvisni tudi spolna in starostna struktura populacije. Jelenjad (Cervus elaphus L.) je v obmocju prisotna v skupinah, ki se združujejo v dve prostorsko loceni populaciji. Populaciji se razlikujeta po prostorski porazdelitvi in gostoti, ne pa tudi po spolni in starostni strukturi ter kvaliteti jelenjadi. Populaciji sta strukturno še v fazi izgradnje. Povezave med rabo prostora in prisotnostjo jelenjadi nismo odkrili.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: divjad, divji prašič, Sus scrofa, jelenjad, Cervus elaphus, populacija, populacijsko območja, struktura populacije, biomasa, ordinacija, klasifikacija, raba prostora, Slovenija
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [I. Koren]
• Leto izida: 2009
• Št. strani: XIII, 186 str. + pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-15764
• UDK: 630*156(043.2)=163.6
• COBISS.SI-ID: 2392486
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

The work deals with the development of wild game populations in the periods 1951-1960 and 1994-2003 in the Tolmin forest management area in the North-westof Slovenia. The two periods are not similar according to the commonpresence of wild game species. The hunting areas have been divided into two groups in first and four groups in second period. The hare (Lepus europaeus P.) being typical for the division in the first period and the wild boar (Sus scrofa L.) in the second. We have defined nine uses of space in the first period, and fifteen in the second one. Between the two periods the uses changed a lot, the proportion of farmland was reduced while the proportion of forest increased. The change of use of space has a great impact on the number and distribution of wild game populations. The greatest density of population of the wild boar, which started to rise rapidly after the year 1996, can be found along the Western national border. The presence of the wild boar is connected to the use of a space in both periods. The body mass of wild boars depends on the density of population and the harshness of habitat. The gender and age structure of the population depend on population density as well. The red deer (Cervus elaphus L.) appears in the area in groups which aggregate into two different populations. The two populations differ in distribution in the area and density, but not in gender, age structure and quality. They are structurally still in the phase of construction. A connection between the use of space and the presence of the red deer has not been discovered.