Analiza ustreznosti razmeščanja krmišč z vidika zmanjševanja škod v gozdnem prostoru na primeru posavskega lovsko-upravljavskega območja : diplomsko delo - univerzitetni študij

Bogovič, Gregor (avtor), Adamič, Miha (mentor), Jerina, Klemen (komentor)

Številčnost parkljaste divjadi se je v Sloveniji v preteklih desetletjih vseskozi povečevala. Z naraščanjem populacij parkljarjev so se vseskozi večale tudi škode po divjadi, posledično pa tudi izplačila odškodnin s strani upravljavcev lovišč. Škodo povzročata predvsem jelenjad in divji prašič. Z namenom zmanjševanja škod se divjad dodatno krmi, zato pa se v okolici krmišč povečajo lokalne gostote divjadi in lahko nastanejo žarišča poškodb, ki jih sicer ne bi bilo. Namen naloge je bil ugotoviti, ali so krmišča v Posavskem lovsko-upravljavskem območju ustrezno razmeščena, če so v okolici krmišč poškodbe večje kot v ostalih območjih ter vpliv krmišč na prostorsko razporeditev jelenjadi in divjega prašiča. V 500-metrskem pasu okoli krmišč smo analizirali deleže površin razvojnih faz in ugotavljali, kolikšen je delež sestojev (mladovja, drogovnjaki, sestoji v obnovi), ki so občutljivi na poškodbe. Ugotovili smo, da je 50,3 % krmišč neustrezno razmeščenih, če ne upoštevamo drogovnjakov kot občutljiv sestoj pa 44 %. Potrdili smo, da objedenost gozdnega mladja upada z oddaljenostjo od krmišča, vendar so vplivi divjadi močneje izraženi le v neposredni okolici krmišč. Vpliv krmišč na prostorsko razporeditev divjadi se kaže v odvzemu, saj je v radiu 1 km od krmišča odvzetih 87,1 % divjih prašičev in 74,6 % jelenjadi. Na podlagi rezultatov sklepamo, da vsa krmišča z gozdno-gospodarskega vidika niso ustrezno razmeščena in so potencialna žarišča poškodb.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: krmišča, škode, lupljenje, objedanje, jelenjad, Cervus elaphus L., divji prašič, Sus scrofa L., Posavje, Posavsko LUO
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [G. Bogović]
• Leto izida: 2009
• Št. strani: X, 45 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-15756
• UDK: 630*15+630*45(497.4 Posavje)(043.2)=163.6
• COBISS.SI-ID: 2379174
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik

Izvleček

Abundance of cloven-hoofed game was in Slovenia in the past decades constantlyincreasing. With rising populations of ungulates, has consistently increasing the damage caused by game and also compensation from hunting grounds. Damage is mainly caused by red deer and wild boar. Additional feedingof the game should, in theory, reduce the possibility of still greater damage in forrests and on agricultural land. Because of additional feeding, local densitys of game around suplemental feeding places are much higher. Purpose of research was to find out, if the suplemental feeding places in Posavsko LUO are appropriatly placed, and olso if the damages of game are greater in the surroundings of suplemental feeding places than in other parts of forests, and impact of suplemental feeding places on local density of red deer and wild boar. We have analyzed a development phases of forest within a radius of 500-metres and observed what is the proportion of on damage sensitive stands. We found that 50,3 % of suplemental feeding places are not appropriatly placed. We confirmed that young growth browsing is decreasing with the distance from suplemental feeding places. Impact of suplemental feeding places on local densitys of game, is reflected in the game, taken fromhunting grounds. In radius of 1 km is taken 87,1 % of wild boars and 74,6 % of red deer. On the basis of results we deduce, that from forest-economic point of vieiw all suplemental feeding places are not appropriatly placed and are potential at risk of damages.