izpis_h1_title_alt

Konstrukcija resničnosti in koncept prostora v sodobni slovenski kratki pripovedni prozi
ID Novak-Popov, Irena (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (88,11 KB)
MD5: 31A44B4E37A15277BED931CAFA71DF79
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-23/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Razprava obravnava semantične funkcije prostora v sodobni slovenski kratki pripovedni prozi. Na podlagi semiotičnega pojmovanja kulturne geografije odkriva, kako so avtorji fiktivne svetove oblikovali z izbiro metaforično in metonimično pomenljivih prizorišč, pripovedovalčevo perspektivo in dejanji likov. Kovačiča, Božiča, Hudečka zanimata položaj posameznika in subjektivno doživljanje. Poudarjajo skriti intimni in duševni svet osamljenega, asocialnega in negotovega človeka. Iskanje, umik in beg drugam so neuspešne strategije za preseganje opozicije kolektivno – posamezno in družbeno – naravno. Tudi ko postane subjektivna zavest edina resničnost, je obremenjena z ideološkimi, političnimi, zgodovinskimi in kulturnimi pomenskimi konotacijami. Življenje oseb obvladujejo konvencije, norme in prisile, zato je svoboda le v občasnih transgresijah. Dve desetletji pozneje Kalčič, Filipčič in Kleč svobodo postavljajo v imaginarni svet z avtonomno resnico. Resni~nost oblikujejo kot jezikovno igro, v kateri se mešajo realni in fantastični prostori, domače in tuje, javna in zasebna sfera, dovoljena in prepovedana dejanja. Zadnji dve desetletji Frančič, Virk, Morovič, Skubic in Čar poudarjajo avtentične individualne izkušnje. Neposredno zaznavanje je temelj analitičnega mišljenja, s katerim pisci razgaljajo varljive privide svobode in sreče. Njihovi liki so gibljivi, imajo globalno zavest, z lahkoto prestopajo ločnico med svojim in tujim, so politično, ekonomsko, socialno in (več)kulturno občutljivi. Toda skozi bleščečo površino zeva praznina, posameznik se izgublja v anonimni množici, reduciran je na izvajanje funkcij, zaprt v nepomembno zasebnost in vse bolj brezbrižen za skupne/javne vrednote.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenska književnoat, slovenska kratka proza, kratka proza, slovenski pisatelji, 20. st., konstruiranost fiktivne resničnosti, semiotika prostorskih opozicij, Lojze Kovačič, Peter Božič, Jože Hudeček, Rudi Šeligo, Uroš Kalčič, Emil Filipčič, Milan Kleč, Franjo Frančič, Jani Virk, Andrej Morovič, Andrej Skubic, Aleš Čar
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2006
Št. strani:Str. 239-254
PID:20.500.12556/RUL-156297 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.163.6.09-32/"19/20"
COBISS.SI-ID:33412706 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.05.2024
Število ogledov:257
Število prenosov:23
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Slovenska kratka pripovedna proza
Uredniki:Irena Novak-Popov
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Leto izida:2006
ISBN:961-237-172-5
COBISS.SI-ID:229730560 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:23

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The article deals with the semantic functions of literary space in contemporary Slovene short narrative prose. The modes in which writers create fictional universes by selecting settings with metaphoric or metonymic sense, the narrator’s perspective and protagonists’ actions are observed in the framework of the semiotic understanding of cultural geography. Kovačič, Božič and Hudeček are interested in the situation of the individual and in subjective experience, they stress the hidden intimate and mental world of solitary, unsociable man. Quest, withdrawal or flight to another place are unsuccessfull strategies for overcoming tensions between the collective and the individual, the social and the natural. Even when man’s consciousness is set as the only reality, it is charged with ideology and political, historical and cultural connotative meanings. As man’s existence is contolled by conventions, norms and constraints, freedom is achieved in singular acts of transgression. Two decades later, freedom is conceived as an imaginary world with autonomous truth conditions. Kalčič, Filipčič and Kleč create a non-mimetic literary reality through play with language in which real and fantastic events, public and intimate spheres, and permissible and prohibited acts are intermingled. In the last twenty years Frančič, Virk, Morovič, Skubic and Čar have focused on authentic individual experiences. Direct perception is the basis of analytical thinking by means of which writers reveal delusions of happiness and freedom. Their awareness has become dynamic and global, they easily transgress the primary dividing line between domestic and foreign, their protagonists are economically, politically, socially and (multi)culturally sensitive. But emptiness lies beneath the glittering surface, the individual is lost in the anonymous crowd, reduced to performing a set of functions, imprisoned in his insignificant intimacy and increasingly indifferent to common/public values.

Ključne besede:Slovene literature, Slovene short narrative prose, short narrative prose, 20th-21st cent., literary construction of fictional reality, semiotics of space, Lojze Kovačič, Peter Božič, Jože Hudeček, Rudi Šeligo, Uroš Kalčič, Emil Filipčič, Milan Kleč, Franjo Frančič, Jani Virk, Andrej Morovič, Andrej Skubic, Aleš Čar

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj