izpis_h1_title_alt

Vpliv heterogenosti krajinske matice na disperzijo in povezanost habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) v Severnovzhodni Sloveniji : doktorska disertacija
ID Gulič, Jurij (Avtor), ID Adamič, Miha (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kos, Ivan (Član komisije za zagovor), ID Janžekovič, Franc (Član komisije za zagovor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (11,35 MB)
MD5: A046D2C2F3FACC4B967D416DB50610D6
PID: 20.500.12556/rul/f4d4b357-7d2e-4382-b276-d1ab33273abb

Izvleček
Delo obravnava vpliv heterogenosti krajinske matice na: (a) modelne primernosti bivališča ruševca in razporeditve zaplat v hribovski in gorski krajini SV Slovenije nad 1000 metrov n. v., na površini 42071 ha skozi obdobjeod leta 1824/27 do današnjih dni ter (b) prisotnost in prostorsko porazdeljevanje ključnih spremenljivk v širšem rastitvenem bivališču ruševca vletu 2006/07. Analiza primernosti bivališč obsega 249 ha površin, 3979 celic velikosti 25x25 metrov, na 7 aktivnih rastiščih ruševca v sredogorju in visokogorju SV Slovenije. Stanje in dinamiko spreminjanja rabe tal na petih območjih prikazuje GIS prostorska analiza za časovna obdobja 1824/27, l. 1900,l. 1937, l. 2005. Najpomembnejše ugotovitve in zaključki so: 1) Proces pogozdovanja znotraj katastrskih občin se je izvedel skozi ves časovni presek zadnjih 100 let. Časovno prihaja do premeščanja območij v smeri podobnosti deležev rabe tal na območja nižjih nadmorskih višin in z manjšim obsegom od območij, ki jih orisujejo zajetna pogorja in gorstva, na katerih v današnjem času izstopa poudarjena gozdnata krajina. 2) V letu 1824/27 je bilo nad 1000 metrov n. v. pod gozdovi 76,3 % površin, 16,1 % pašnikov, 2,9 % travnikov, 2,7% njivskih površin, 1,6 % neplodnega sveta, 0,4 % kategorije ostalo. Največnegozdnih površin, predvsem pašnikov, je bilo na območju Vzhodnih Karavank in Savinjskih Alp (KSAK) 28,4 %, drugod precej manj. Trend naraščanjadeležev travinja je pozitiven z naraščanjem nadmorske višine, a kažecikličnost. 3) Kategorija gozd je v vseh štirih časovnih presekih prisotenna dobri polovici (57 %) površin. Najnižje deleže dosega območje Pohorja (69 %) in KSAK (45 %) kot posledica golosečnega gospodarjenja. Med l. 1937 in l. 2005 je bil proces ogozdovanja najobsežnejši na območju KSAK, zaraslo se je 19,9 % celotnega območja, na Pohorju (14,5 %). 4) Število zaplatnegozdnih površin skozi celotno obdobje 180-tih let kaže na konstantno povečevanje. Prisotno je drobljenje in zmanjševanje negozdnih površin. 5) Obseg primernega modelnega bivališča ruševca se je spreminjal v povezavi s cikličnimi procesi ogozdovanja prostora. Ugodna so območja KSAK, Pohorja in površje Kobanskega. Po obsegu in po časovnih obdobjih izstopata KSAK in Pohorje, zlasti med l. 1900 in l. 1937. Do leta 2005 se je modelno bivališče na območju Pohorja zmanjšalo za slabo polovico (46 %), na KSAK za 21 %. Modelne zaplate znotraj območja, temelječ na najdaljši razdalji 6000 metrov šeoptimalnih migracij vrste, so v vseh štirih časovnih presekih dobro povezane. 6) Na razporeditev in abundanco prehransko pomembnih zeliščnih vrst na širšem območju rastišč vpliva zgradba prostora, zlasti vegetacijski tipi. Gostota borovnice, kot vrste najpomembnejše v nezimski prehrani ruševca, je najvišja na traviščih v zaraščanju in na traviščih, najnižja je v gozdovih, podobno velja za večino prehransko pomembnih vrst. Osrednji prostor rastišč seglede abundance prehranskih vrst ruševca značilno loči od širše okolice. 7) Širša območja rastišč ruševca ne predstavljajo homogenih enot; razlike se kažejo med zgradbo rastitvenega prostora na silikatnih območjih od območij na karbonatih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:ruševec, Tetrao tertix, popisi, rastišča, raba tal, GIS, kataster, Alpe
Vrsta gradiva:Doktorska disertacija
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[J. Gulič]
Leto izida:2008
Št. strani:264 f.
PID:20.500.12556/RUL-15629 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*148+630*150(497.4)(043.3)=163.6
COBISS.SI-ID:2224038 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:2210
Število prenosov:490
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The dissertation focuses on the influence of landscape matrix heterogeneity on: (a) model suitability of black grouse habitat and dispersion characteristics of the habitat patches in the mid-altitude and mountain landscape of the North-Eastern Slovenia at the altitude of over 1000 m above the sea level, with the total area of 42.071 hectares in the period between 1824/27 up to present, (b) presence and spatial distribution of the key variables in the wider display habitat of black grouse in 2006/07 in five areas. Habitat suitability was analysed in the area of 249 hectares, comprising 3979, 25 m2 plots, at seven active leks of black grouse. Status anddynamics of land use changes in five areas in the periods 1824/27, 1900, 1937, and 2005 was studied with the GIS spatial analysis. The key findings andconclusions are: 1) The process of forestation within the cadastral municipalities took place throughout the studied time series. Temporally certain shifts towards more equalised/similar ratios in land use are noticeable to the areas at lower altitude and of smaller size than the areas which are limited by substantial mid-altitudes and mountain ranges, where nowadays forest is the prevalent landscape feature. 2) In the 1824/27 period 76,3 % of the studied area was covered by forests, 16,1 % was covered by pastures, 2,9 % by grassland, 2,7 % of the area was represented by arable land, 1,6 % was barren land, and 0,4 % other land use. The largest proportion of non-forest land, mostly pastures, was found in the eastern Karawanken and Savinja Alps (KSAK) - 28,4 %, while elsewhere it amounted to significantly less. The share of grassland increases with the altitude, but the trend is cyclical. 3) The forest category represented/covered more than half (57 %) of the area in all the four time periods. The lowest share was measured in the regions of Pohorje (69 %) and KSAK (45 %), as a consequence of clearcutting management. Between 1937 and 2005 forestation process was the most extensive in the area of KSAK with 19,9 % of the total area being forested, and in the Pohorje area (14,5 %). 4) The number of non-forest patches indicated constant growth throughout the total studied period of 180 years; at the same time the non-forest surface was more fragmented and decreased in size. 5) The size of suitable model habitat of black grouse changed in relation with forestation and deforestation of the area. The suitable areas are those of KSAK, Pohorje and Kobansko hilltops, by their size and time especially KSAK in Pohorje between 1900 and 1937. By 2005, the Pohorje model habitat was reduced for 46 %, while the KSAK area habitat decreased for 21 %. The model habitat patches within the area, considering the fact that the maximum distance which still allows optimum migration of the species is 6000 m, were well connected in all of the four observed time series. 6) Distribution and abundance of dietary important herbal species in the wider lek areas are affected by the spatial structure, especially by the vegetation types. Abundance of bilberry, as the most important species for the non-winter diet of black grouse, is the higheston the overgrowing grasslands and grasslands, whereas it is the lowest in forests - similar is true for the majority of dietary important species. The central part of leks is significantly different from the wider surroundingarea. 7) The wider area of black grouse leks are not homogenous units; there are differences between the display grounds structure in silicateareas and those in calcite areas.

Ključne besede:Black grouse, Tetrao tetrix, vegetation, habitat, land use, GIS, Alps

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj