izpis_h1_title_alt

Ocena življenjskega sloga študentov v ljubljanski regiji in predlogi za preventivno delovanje : magistrsko delo
ID Ritonja, Tanja (Avtor), ID Pandel Mikuš, Ruža (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kvas, Andreja (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,30 MB)
MD5: 96A68A64A6E0DAFF91823A89B6E2CA95

Izvleček
Uvod: Življenjski slog študentov, ki spodbuja zdravje, je pomembna determinanta zdravstvenega stanja in je že vrsto let predmet številnih raziskav. Z vidika raziskovanja in načrtovanja konkretnih ukrepov za njegovo izboljšanje lahko študentom olajšamo prenekatero odločitev pri prilagajanju spremembam, ki jih prinaša študentsko življenje. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšen je življenjski slog študentov šestih izbranih fakultet Univerze v Ljubljani. Ugotoviti želimo tudi vpliv različnih strukturnih in vedenjskih determinant na izbiro življenjskega sloga ter preučiti potrebe študentov po zdravstveni vzgoji. Metode dela: Z deskriptivno metodo smo naredili pregled znanstvene in strokovne literature in izvedli anketo z vprašalnikom. Analizo spremenljivk in razmerij smo naredili s hi-kvadrat testom, Mann-Whitneyjev testom in Spearmanovim koeficientom korelacije rangov ter uporabili Wilcoxonov test predznačenih rangov za en vzorec. Rezultati: Ugotovili smo, da je življenjski slog študentov ocenjen kot sorazmerno dober, kar se kaže v dobri (53,6 % študentov) oz. zelo dobri (23,6 % študentov) samooceni splošnega zdravstvenega stanja. Boljši je v prvem letniku (p = 0,016). Pri posameznih determinantah so odstopanja od priporočenih smernic za izbiro zdravega življenjskega sloga. Gre za preplet hkratnih in medsebojnih vplivov več spremenljivk. Kažejo se statistično značilne razlike (p < 0,05) med spoloma ter med fakultetami. Družbeni status in duševno zdravje študentov sta v negativni korelaciji (p = – 0,149). Obremenitve v povezavi s študijem so vzrok za občutke napetosti, stresa in pritiska pri 92,5 % študentov. Rezultati kažejo vpliv na odločitve študentov za zdrav življenjski slog iz ožjega in širšega okolja. Razprava in zaključek: Z raziskavo smo ugotovili, da je življenjski slog študentov primerljiv z izsledki podobnih raziskav iz literature. Pri načrtovanju intervencij s področij krepitve in ohranjanja zdravja študentov je treba vlagati na vseh ravneh posameznika in družbe. Pomembno je vključiti strokovnjake različnih strok in okrepiti sodelovanje med različnimi resorji. Ob tem je pomembna aktivna vloga študentov. V prihodnje bi bilo smiselno razširiti raziskave na vse študente v slovenskem prostoru, dodana vrednost bi bilo spremljanje študentov skozi leta študija in pa razmislek o drugačni obliki vprašalnika.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:magistrska dela, zdravstvena nega, kakovost življenja, telesna dejavnost, prehrana, duševno zdravje, tvegana vedenja, spanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Ritonja]
Leto izida:2024
Št. strani:102 str., [15] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-156278 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:195721731 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.05.2024
Število ogledov:67
Število prenosov:18
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Assessment of the lifestyle of students in the Ljubljana region and proposals for preventive action : master thesis
Izvleček:
Introduction: The health-promoting lifestyle of students is an important determinant of health status and has been the subject of numerous research for many years. From the point of view of research and planning concrete measures for its improvement, we can help students make many decisions in adapting to the changes brought by student life. Purpose: The purpose of the master’s thesis is to determine the lifestyle of students from six selected faculties of the University of Ljubljana. We also want to determine the impact of various structural and behavioural determinants on lifestyle choices and examine the needs of students for health education. Methods: The descriptive method was used to review the scientific and professional literature, and the quantitative method of research was used to obtain the data. We conducted a questionnaire survey. Variables and ratios were analyzed using the hi-square test, the Mann-Whitney test, and Spearman's rank correlation coefficient, using Wilcoxon's pre-marked rank test for one sample. Results: We found that the lifestyle of students was assessed as relatively good, which is reflected in a good (53. 6 % of students) or very good (23. 6 % of students) self-assessment of overall health. It is better in the first year (p = 0. 016). For individual determinants, there are deviations from the recommended guidelines for choosing a healthy lifestyle. It is a combination of the simultaneous and interplay of several variables. There are statistically significant differences (p < 0. 05) between genders and between faculties. Students' social status and mental health are negatively correlated (p = -0. 149). Study-related workloads cause feelings of tension, stress and pressure in 92. 5 % of students. The results show the impact on students’ healthy lifestyle choices from their immediate and wider environment. Discussion and conclusion: The study found that the lifestyle of the students was comparable to the results of similar studies in the literature. Investments at all levels of the individual and society are needed when planning interventions in the field of strengthening and maintaining student health. It is important to involve experts from different disciplines and to strengthen cooperation between different departments. The active role of students is important. In the future, it would make sense to extend the survey to all students in the Slovene area, the added value would be to monitor students throughout their years of study and to consider a different form of the questionnaire.

Ključne besede:master's theses, nursing care, quality of life, physical activity, nutrition, mental health, risky behaviour, spain

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj