Za najpogostejše drevesne vrste v slovenskih raznomernih gozdovih smo razvili modele debelinske rasti, vrasti in mortalitete, pri čemer smo uporabili podatke stalnih vzorčnih ploskev Zavoda za gozdove Slovenije (1990 2014) in podatke o rastiščnih in podnebnih dejavnikih. Za modeliranje debelinske rasti smo uporabili regresijo naravnih kubičnih zlepkov, za vrast Tobit krnjeno regresijo, za parametrizacijo modelov mortalitete, odvisnih od gostote sestoja, pa kvantilno regresijo in metodo stohastične meje. Za oceno verjetnosti mortalitete drevja smo uporabili posplošene mešane linearne modele. Vrednosti R2 za modele debelinske rasti so bile med 5 % in 51 %, pri čemer so modeli listavcev običajno izkazovali nižje vrednosti R2 v primerjavi z iglavci. Učinke podnebnih sprememb na debelinsko rast smo preučili na primeru bukve; bukev se asimetrično odziva na padavinske anomalije. Zmanjšanje rasti bukve v sušnih obdobjih je v povprečju trikrat večje od povečanja rasti v mokrih obdobjih. Vraščanje dreves v raznomernih gozdovih je precej stohastično, največji vpliv na vrast imajo sestojni dejavniki. Z modeli vrasti lahko napovedujemo optimalne in kritične intervale sestojnih, rastiščnih in podnebnih dejavnikov. Povprečna letna mortaliteta dreves je 3,26 drevesa ha-1, oziroma 0,32 m2 ha-1 sestojne temeljnice in 0,83 m3 ha-1 lesne zaloge. Čisti sestoji dosegajo večje maksimalne gostote kot mešani sestoji. Z naraščanjem deleža bukve se povečujeta maksimalna gostota sestoja in naklon Reinekejeve krivulje. Modele lahko uporabimo za izdelavo simulatorjev razvoja raznomernih sestojev in optimizacijo upravljanja gozdov.
|