Članek se osredini na raziskovanje in analizo dojemanja vpliva Facebooka kot ene izmed sestavin področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), natančneje družbenih medijev, na kakovost čustvene interakcije, še posebej med posamezniki v tretjem življenjskem obdobju. Raziskovalni vzorec je zajemal 260 udeležencev različnih starosti, razdeljenih v dve starostni skupini – mlajše od 50 let in starejše od 50 let. Mnenja udeležencev so bila pridobljena s pomočjo empiričnega raziskovanja, pri čemer so bile uporabljene kvantitativna metoda in ankete kot tehnika raziskovanja. Rezultati raziskave kažejo, da starost vpliva na stališča udeležencev glede digitalne komunikacije kot sredstva in medija za čustveno komunikacijo v različnih kontekstih. Starejši udeleženci kažejo več rezerviranosti glede Facebooka kot orodja za čustveno komunikacijo in so bolj previdni glede uporabe sodobnih metod komuniciranja, ki jih ponujajo nove tehnike družbenih medijev. Prav tako so starejši manj nagnjeni k opuščanju tradicionalnih medosebnih interakcij. Rezultati poudarjajo splošno nezaupanje anketirancev v informacije, ki krožijo na Facebooku. Vprašani tudi dajejo prednost ohranjanju žive medosebne komunikacije, ki vključuje vse elemente čustvenih odnosov. Torej, prava čustvena komunikacija je po mnenju vprašanih mogoča samo zunaj področja interneta oziroma storitev posredovanja informacij, ki jih ponujajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, predvsem družbeni mediji
|
