izpis_h1_title_alt

Ugotavljanje povzročiteljev respiratornih okužb s sekvenciranjem kratkih in dolgih odčitkov
ID Makoter, Izabela (Avtor), ID Trebušak Podkrajšek, Katarina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Šket, Robert (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,62 MB)
MD5: 6933C6C56BC5A26352FE93E1DDFBCFCB

Izvleček
Respiratorne okužbe zaradi bakterij, virusov ali gliv so pomemben vzrok umrljivosti na svetovni ravni. Pri omejevanju širjenja okužb je ključnega pomena čim bolj hitro in točno prepoznavanje respiratornih patogenov, pri čemer pa je ključno dobro poznavanje lastnosti metod za njihovo določanje. Slednje je bilo ključno pri obvladovanju pretekle pandemije COVID-19. Namen te magistrske naloge je preučitev variabilnosti diagnostične identifikacije respiratornih patogenov na podlagi primerjave rezultatov kvantitativnega PCR (qPCR) in sekvenciranja kratkih ter dolgih odčitkov. V magistrski nalogi bo podrobneje opisan celoten postopek začetne priprave biološkega vzorca pa do končnega bioinformatsko in statistično ovrednotenega rezultata. Biološke vzorce so predstavljali brisi nosnožrelnega predela (nazofaringealni bris) 35 preiskovancev s sumom na respiratorne okužbe. S qPCR in sekvenciranjem kratkih odčitkov smo analizirali vseh 35, s sekvenciranjem dolgih odčitkov pa 15 vzorcev. Primerjali smo ujemanje rezultatov identifikacije virusov influence A in SARS-CoV-2 in ugotovili, da so vse tri izbrane metode skladne pri 76,92 % od 13 analiziranih vzorcih, metodi qPCR in sekvenciranje kratkih odčitkov sta skladni pri 82,86 % od 35 analiziranih vzorcih, metodi qPCR in sekvenciranja dolgih odčitkov pa pri 84,62 % od 13 analiziranih vzorcih. Diagnostično natančnost določitve virusov influence A in SARS-CoV-2 smo ovrednotili in ugotovili, da sta metodi qPCR in sekvenciranje kratkih odčitkov skladni pri 82,85 %, qPCR in sekvenciranje dolgih odčitkov pri 84,61 %. Sekvenciranje kratkih in dolgih odčitkov sta bili skladni prav tako pri 84,61 % vzorcev. Dobljeni podatki nakazujejo na to, da največjo primerljivost rezultatov glede na identifikacijo izbranih virusnih respiratornih povzročiteljev lahko pripišemo qPCR in sekvenciranju dolgih odčitkov, sledita obe metodi sekvenciranja, ter qPCR in sekvenciranje kratkih odčitkov z enakim odstotkom variabilnosti rezultatov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:qPCR, nazofaringealni bris, sekvenciranje kratkih odčitkov, sekvenciranje dolgih odčitkov, SARS-CoV-2, influenca A
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-155908 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.04.2024
Število ogledov:565
Število prenosov:204
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Identification of respiratory pathogens by short and long–reads sequencing
Izvleček:
The most common causes of respiratory infections are viruses, bacteria or fungal pathogens which are responsible for a high proportion of deaths worldwide. Considering this fact, early and accurate diagnosis of respiratory pathogens and a good understanding of specifics of the diagnostic methods used to identify them is crucial. In this way, we are able to control the epidemiological spread or outbreak as in the recent COVID-19 pandemic. The focus of this project is to investigate the variability in the diagnostic identification of pathogens, by comparing the results of three different diagnostic methods: qPCR and two sequencing-based methods, with the aim of evaluating the entire workflow from the initianl biological sample preparation to the final statistical and bioinformatical evaluation of the results. For our analysis, we used randomly choosen unknown nasopharyngeal swabs from 35 participants. All 35 samples were analysed using qPCR and short-read sequencing, while 15 of them were also analysed with long-read sequencing method. In this way, we compared variability of results in identification of influenza A and SARS-CoV-2 . All three methods identified these viruses equally in 76,92 % of 13 samples, qPCR and short-read sequencing in 82,86 % of 35 samples and qPCR and long read sequencing in 84,62 % of 13 samples. Furthermore, we statistically compared the diagnostic accuracy of influenza A and SARS-CoV-2 identification and concluded that the identification was 82,85 % concordant with qPCR and short-read sequencing, 84,61 % with qPCR and long-read sequencing and 84,61 % with short and long read sequencing. In relation to the above results, the highest agreement in the identification of influenza A and SARS-CoV-2 was achieved by qPCR and long-read sequencing, followed by both sequencing-based methods and qPCR and short-read sequencing with the same percentage of result variability.

Ključne besede:qPCR, nasopharyngeal swab, long-read sequencing, short-read sequencing, SARS-CoV-2, influenza A

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj