Magistrsko delo obravnava vpliv kibernetskega napada iz leta 2007 na Estonijo ter njegov vpliv na politike kibernetske varnosti v več državah članicah EU in v Estoniji sami. Z realističnim pristopom magistrsko delo obravnava ključne akterje in elemente napada ter razkriva zapletene načine, na katere je spremenil estonsko okolje kibernetske varnosti. Predmet raziskave so tudi tri najboljše države EU na področju kibernetske varnosti - Francija, Litva in Španija - kot jih določa globalni indeks kibernetske varnosti (GCI). Študija uporablja kvalitativno raziskovalno metodologijo in daje velik poudarek analizi primarnih in sekundarnih virov podatkov, študijam primerov in primerjalnim tehnikam. Ti viri vključujejo akademske študije, vladne dokumente in pronicljive intervjuje s strokovnjaki. Triangulacija podatkov povečuje zanesljivost rezultatov. Namen raziskave je s komparativno metodo zagotoviti temeljito razumevanje, kako je kibernetski napad privedel do specifičnega razvoja politik v teh državah. Raziskava ugotavlja, da se je Estonija na kibernetsko grožnjo odzvala s hitrimi zakonodajnimi spremembami, ki so pokazale proaktiven odnos do kibernetske varnosti. Primerjalna analiza razkriva tudi edinstvene nacionalne podrobnosti v odzivih politik, kot je francoski poudarek na določanje standardov za upoštevanje ocene kibernetskega tveganja ter poudarek Litve in Španije na odličnem usklajevanju vladnih agencij, povezanih s kibernetsko varnostjo. Na podlagi teh ugotovitev je mogoče dobiti vpogled v adaptivne primere, ki jih je sprejela posamezna država.
|