izpis_h1_title_alt

Terminologizacija publicističnega jezika
ID Bokal, Ljudmila (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (99,54 KB)
MD5: 9C7CC6A6B5055DF609C0F364DF1799AF
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-24/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Razčlenjevanje stilnih značilnosti strokovnih besedil v publicistični funkcijski zvrsti razklepa meje obeh funkcijskih zvrsti in prispeva spoznanja o oblikovanju novega strokovnega jezika, t. i. publicističnega strokovnega jezika. Poljudnoznanstvena besedila v publicistično funkcijsko zvrst prinašajoštevilne termine, ki se iz obrobnega strokovnega besedja selijo v jedrni del leksikalnega sistema. Od vpetosti v aktualna družbena dogajanja je odvisno, ali bodo v njem tudi obstali. Pogosto se hitro, kot se pojavijo, spetvrnejo v svoje strokovne okolje. Termini še ohranjajo svojo pomensko zaprtost, kljub temu da se veča število kolokatorjev. Primeri: PCB, dioksin, kloramfenikol, gaučo. Terminologizacijo publicističnega jezika je tako mogoče razumeti kot prehajanje terminov iz svojih primarnih strokovnih okolij v druge funkcijske zvrsti. Iz naravoslovnih znanosti se uvajajo t. i. terminološki znaki. V besedotvornih vrstah je opaziti veliko morfemsko heterogenost (e-pošta, e-naslov, e-knjiga, miniDV, DNK-tehnologija, tehnologija družine xDSL), tako da teoretična podlaga skoraj ne dohaja izzivov jezikovne prakse. Pojavljajo se številni kratični termini. Ker je publicistični jezik pod neposrednim vplivom tujega, zlasti angleško govorečega okolja, od koder prihajajo predmetne novosti, se v njem pojavljajo t. i. aktualni prevzeti termini, pogosto v citatni obliki. Vse to oblikuje publicistični strokovni jezik. Meje med funkcijskimi zvrstmi se rahljajo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenščina, strokovni jezik, publicistični jezik, publicistična besedila, terminologija, terminologizacija, termin, terminološki znak, kratični termin, determinologizacija, aktualni prevzeti termin
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2007
Št. strani:Str. 87-98
PID:20.500.12556/RUL-155441 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:811.163.6'373.46
COBISS.SI-ID:27279405 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.04.2024
Število ogledov:49
Število prenosov:1
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Razvoj slovenskega strokovnega jezika
Uredniki:Irena Orel
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Leto izida:2007
ISBN:978-961-237-193-7
COBISS.SI-ID:232729856 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:24

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Categorising the stylistic features of technical texts within journalism opensup the border between these two functional varieties and contributes to our understanding of the formation of a new technical language, i.e. journalistic technical language. Popular-scientific texts introduce a number of terms into the journalistic functional variety that move from the technical margin into the core lexical system. Whether they remain there is dependent on how closely they are integrated into the current social situation. Often they return to their technical origins as quickly as they appeared. Terms still preserve their semantic hermeticity in spite of the number of collocates. Examples include: PCB, dioxin, chloramphenicol, gaucho. The increasing use of terminology within the language of journalism can thus be seen as the transfer of terms from their primary academic-scientific environment into another functional variety. From the natural sciences are introduced what can be referred to as terminological signs. In terms of word-formation there is a great deal of morphemic heterogeneity (e-pošta, e-naslov, e-knjiga, miniDV, DNK-tehnologija, tehnologija družine xDSL), so that the theoretical base can barely keep up with language practice. Many abbreviated terms appear. As journalistic language is subject to direct foreign influence, especially from the English-speaking world, from where new subject matter appears, there often appear current borrowings, frequently as direct quotations. All of these factors contribute to the formation of journalistic technical language. The distinction between functional varieties thus becomes less clear-cut.

Ključne besede:Slovene language, journalistic language, journalistic texts, terminology, technical language, term, increased use of terminology, terminological sign, abbreviated term, decreased use of terminology, current borrowing

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj