izpis_h1_title_alt

Slovanska in slovenska interlingvistika ter problematika lingvokonstruiranja v zgodovini slovenskega knjižnega jezika
ID Duličenko, Aleksandr Dmitrievič (Avtor), ID Markoja, Darja (Prevajalec)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (200,33 KB)
MD5: 238F02A7F4BAF67D59EB8B64A8448698
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-24/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Zaradi znanih zgodovinskih vzrokov (politično upravna neopredeljenost, popularnost vseslovanskih idej ipd.) so težave pri opredeljevanju načina oblikovanja in razvoja enotnega slovenskega knjižnega jezika včasih pripeljale do tega, da se je med Slovenci ob koncu 18. stoletja, v 19. stoletju in občasno celo v 20. stoletju pojavilo več projektov in predlogov za reformiranje jezika, ki je potekalo predvsem v smeri od lastnega maternega jezika preko imaginarnega »južnoslovanskega« (»ilirskega«) k vseslovanskemu. V devetdesetih letih 18. stoletja so idejo jezikovnega združenja širili G. Sapel, B. Kumerdej, v 19. stoletju je imel pri projektu slovenskega ustvarjanja umetnih jezikov (lingvokonstruiranja) vodilno vlogo M. Majar (do takrat pa B. Raič in R. Razlag ter kasneje O. Caf, Matvej A. Lamurskij, tj. Matej Ternovec, idr.), na prelomu stoletja pa S. Škrabec. Ideja je segla v prvo polovico 20. stoletja z lokalnimi eksperimenti ter oblikovanim slovenskim knjižnim jezikom »Čartomyrova«, tj. Milana Kureta, ipd. Vse to so dejstva iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika; čeprav morda obrobna, vendarle pričajo o edinstvenosti razvoja v okviru enega jezika. Hkrati omenjeni projekti in predlogi predstavljajo predmet preučevanja slovenske interlingvistike – discipline, ki sicer nikoli ni bila uradno priznana in potrjena, pa kljub temu njen obstoj ni vprašljiv, še posebej, če jo kot avtonomno sestavino umestimo v okvir slovanske interlingvistike, tj. discipline, ki je usmerjena na preučevanje vprašanj jezikovnega zbliževanja Slovanov (reforme knjižnih jezikov, projekti vseslovanskih umetnih jezikov, tako lokalnih kot tudi globalnih, itd.). V tem smislu mora biti preučevano gradivo ocenjeno z vidika nastanka norm slovenskega knjižnega jezika v vseh njegovih zvrstnih različicah.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenščina, slovanski jeziki, jezikoslovje, zgodovina jezika, zgodovina slovenskega knjižnega jezika, interlingvistka, aposteriorizacija, apriorizacija, umetni jeziki, slavizacija, slavistika
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2007
Št. strani:Str. 13-27
PID:20.500.12556/RUL-155434 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:811.163.6'26"17/19":811.16:81'9
COBISS.SI-ID:514540940 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.04.2024
Število ogledov:53
Število prenosov:0
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Razvoj slovenskega strokovnega jezika
Uredniki:Irena Orel
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Leto izida:2007
ISBN:978-961-237-193-7
COBISS.SI-ID:232729856 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:24

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
For familar historical reasons (political administrative independence, the popularity of pan-Slav ideas, etc.), difficulties with defining the way in which a unified Slovene standard language should be formed and develop have at times – such as in the late 18th century, in the 19th century and even on occasion in the 20th century – led to numerous projects and proposals for the reform of the language, following a path from the mother tongue through an imaginary 'South Slav' or 'Illyrian' language to a pan-Slav language. In the 1890s, the idea of linguistic union was disseminated by Sapel and Kumerdej, while in the 19th century, the leading role in Slovene projects for the creation of artificial languages was played by Majar (prior to that by Raič and Razlag, later by Caf, Matvej Lamurskij, i.e. Matej Ternovec, and so on) and at the turn of the century by Škrabec. The idea survived into the first half of the 20th century in local experiments and the formation of standard Slovene – for example by 'Črtomyrov', i.e. Milan Kuret, etc. All this data from the history of the Slovene standard language is perhaps of marginal importance, but bears witness to the uniqueness of development within a single language. At the same time, these projects and proposals represent a field of research for Slovene interlinguistics – a discipline that has not yet been officially recognised, but which nevertheless exists, especially if we place its autonomous elements within the framework of Slavic interlinguistics, i.e. the discipline directed towards research into questions of Slav linguistic harmo- nisation (reform of standard languages, local and global projects involving pan-Slav artificial languages, etc.). In relation to this the researched material must be evaluated from the point of view of the appearance of norms in standard Slovene and all its functional varieties.

Ključne besede:interlinguistics, a posteriori approach, a priori approach, artificial language, Slavic studies, history of the Slovene standard language, (pan) Slavisation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj