izpis_h1_title_alt

Izdelava in optimizacija delcev posušenih emulzij s simvastatinom za pripravo kartuš za 2D tiskanje s tehnologijo sušenja z razprševanjem
ID Smolnikar, Anja (Avtor), ID Dreu, Rok (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Sterle Zorec, Barbara (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,57 MB)
MD5: 01B7E4F48B7FB1A7C160C91A4EDDD2A3

Izvleček
Posamezniku prilagojeno zdravljenje zaradi vse večjega razumevanja patologije bolezni in njene povezanosti z genetiko vedno bolj pridobiva na vrednosti. Izdelava ustreznih odmerkov na zahtevo, ki bi jih lahko prilagodili posameznemu bolniku, bi lahko pripomogla k učinkovitejši terapiji in zmanjšanju obstoječih težav, s katerimi se sooča trenutna masovna proizvodnja zdravil. Zato smo se odločili za razvoj delcev posušenih emulzij s simvastatinom, ki bi po redispergiranju izkazovale ustrezne lastnosti za uporabo v kartušah za 2D tiskanje. Posušene emulzije smo izdelali s procesom sušenja z razprševanjem in s pomočjo načrtovanja eksperimentov optimizirali proces, da smo dobili najmanjše delce. Ugotovili smo, da na velikost delcev vplivajo temperatura vstopnega zraka, hitrost dovajanja emulzije (nastavitev črpalke), tlak na šobi, položaj šobe in delež oljne faze v emulzijskem sistemu O/V. Izdelali smo emulzije O/V s petimi različnimi hidrofilnimi nosilci, in sicer z laktozo, kombinacijo nanokristalne celuloze in laktoze, saharozo, trehalozo, maltodekstrinom z dekstroznim ekvivalentom 4,0–7,0 in maltodekstrinom z dekstroznim ekvivalentom 16,5–19,5. Pri kombinaciji nanokristalne celuloze in laktoze ter maltodekstrinu z dekstroznim ekvivalentom 4,0–7,0 smo za izboljšanje lastnosti delcev dodali še levcin. Ta je v primeru maltodekstrina zmanjšal velikost delcev in zožal porazdelitev velikosti posušenih delcev. Izdelane vzorce delcev posušenih emulzij smo dispergirali v treh različnih razmerjih propilen glikola in vode ter ugotovili, da je najustreznejša izbira medija za dispergiranje odvisna od nosilca, ki ga uporabimo. Preizkusili smo še fizikalno stabilnost dispergiranih sistemov po enem mesecu na sobnih pogojih in opazili, da se velikost delcev za večino vzorcev v najbolj viskoznem mediju poveča, v najmanj viskoznem pa zmanjša. Produkt iz ciklona in zbiralnika smo zbirali ločeno in ugotovili, da procesni in formulacijski parametri različno vplivajo na lastnosti izdelanih delcev, vzorčenih iz omenjenih lokacij, ter da med velikostmi delcev in morfološkimi lastnostmi vzorcev obstajajo razlike. Pri analizi z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo opazili, da se pri laktozi in kombinaciji nanokristalne celuloze in laktoze delci združujejo v grozde. Pri obeh maltodekstrinih so nastali delci z nagubano površino, v katere se ujamejo manjši delci, medtem ko pri saharozi in trehalozi opazimo pomembne razlike med obliko delcev pri produktu iz ciklona in zbiralnika. Najustreznejše delce z vidika fizikalnih lastnosti smo uspeli izdelati v primeru maltodekstrina z dekstroznim ekvivalentom 4,0–7,0 ter dodatkom levcina, ki so bili dispergirani v mediju propilen glikola in vode v razmerju 10 : 90. Uporabiti bi jih morali takoj po dispergiranju, saj so se po enem mesecu delci združili v večje aglomerate.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sušenje z razprševanjem, 2D tiskanje, načrtovanje eksperimentov, simvastatin, redispergiranje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-154445 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.02.2024
Število ogledov:193
Število prenosov:18
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Production and optimisation of dry emulsion particles with simvastatin for preparation of cartridges used for 2D printing by employing spray drying technology
Izvleček:
Personalized medicine is of growing interest due to the increasing understanding of the pathology of disease and its link to genetics. The creation of appropriate doses on demand that could be tailored to the individual patient could help to make therapy more effective and reduce the logistical difficulties of current drug production. We decided to develop dry emulsion particles with simvastatin that would exhibit suitable properties for use in 2D printing cartridges after redispersion. The emulsion was dispersed by a spray drying process and the process was optimized by design of experiments to obtain the smallest particles. We found that particle size is affected by inlet air temperature, emulsion feed rate (pump setting), nozzle pressure, nozzle position and oil phase fraction in the oil-in-water emulsion system. Then we made oil-in-water emulsions with five different hydrophilic carriers - lactose, nanocrystalline cellulose and lactose combination, sucrose, trehalose, maltodextrin with dextrose equivalent 4,0–7,0 and maltodextrin with dextrose equivalent 16,5–19,5. For the nanocrystalline cellulose and lactose combination and maltodextrin with dextrose equivalent 4,0–7,0, leucine was added to improve the particle properties. In the case of maltodextrin, this reduced the particle size and narrowed the size distribution of the dried particles. The resulting dry emulsions were redispersed in three different ratios of propylene glycol to water. It was found that the most appropriate choice of dispersion medium depended on the carrier used. We also tested the physical stability of the dispersed systems after one month and observed that for most samples, the particle size increases in the most viscous medium and decreases in the least viscous medium. We collected the product from the cyclone and the collector separately and found that the process and formulation parameters affect them differently and that there are differences in particle size and morphological properties of the samples. When analyzed by scanning electron microscopy, it was observed that for lactose and the combination of nanocrystalline cellulose and lactose, the particles are clustered together. For both maltodextrins, wrinkled particles were formed in which smaller particles were trapped, and for sucrose and trehalose, we can see differences between the particle shape of the cyclone- and collector-derived product. We have been able to produce particles that are suitable for 2D printing. The most suitable particles in terms of physical properties were produced in the case of maltodextrin with dextrose equivalent 4,0–7,0 with leucine added, which were dispersed in a medium of propylene glycol and water in a ratio of 10 : 90. They should be used immediately after dispersion, as after one month the particles aggregated into larger agglomerates.

Ključne besede:spray drying, 2D printing, design of experiments, simvastatin, redispersion

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj