izpis_h1_title_alt

Učitelj v vlogi govornega interpreta literarnega besedila
ID Podbevšek, Katarina (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (106,88 KB)
MD5: 509F2B9BD2EA5EE8379DB2B98D238CB9
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-25/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Učitelj posreduje učencem svoje znanje predvsem z govorom, zato se zdi samoumevno (a žal neresnično), da si je hkrati s študijem svoje stroke pridobil tudi znanje o specifiki govornega sporazumevanja. Zlasti od učitelja slovenskega jezika in književnosti pričakujemo kultiviran govor oz. obvladovanje različnih govornih spretnosti. Posebno zahtevna oblika govorne dejavnosti je govorna interpretacija literarnega besedila (glasno interpretativno branje). Z govorno predstavitvijo literarnega besedila želi učitelj skozi svoje doživetje besedila v učencih spodbuditi njihovo individualno doživljanje, razvijati njihove recepcijske sposobnosti in jih navajati na aktivno komunikacijo z literaturo. Tak učinek pa lahko doseže samo s kvalitetno govorno izvedbo, ki ni rezultat improvizacije, temelječe na intuiciji, pač pa temeljite priprave, narejene na osnovi znanja, zlasti o govorjenem jeziku. Prispevek predstavlja trifazni model učiteljeve priprave na govorno interpretacijo literarnega besedila. Izvesti ga je mogoče le po predhodni vsebinsko-idejni analizi besedila. V prvi fazi (upočasnjeno tiho branje) bralec evidentira govorne znake v jezikovni strukturi besedila, v drugi fazi (govorni zapis) opremi besedilo z grafičnimi znaki za uzvočitev, v tretji fazi (poskusno glasno branje) pa preskusi ustreznost svojega govornega zapisa, ozavesti zvočno sliko celotnega besedila in kontrolira svoje individualne govorne posebnosti. Model je odprt za ustvarjalno spreminjanje ob konkretnem besedilu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:literarno besedilo, učitelj, govorna interpretacija literarnega besedila, branje, glasno interpretativno branje, govorni znak, govorni zapis
Tipologija:1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2008
Št. strani:Str. 77-90
PID:20.500.12556/RUL-154430 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:801.7
COBISS.SI-ID:2777179 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.02.2024
Število ogledov:120
Število prenosov:13
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode
Uredniki:Boža Krakar-Vogel
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Leto izida:2008
ISBN:978-961-237-263-7
COBISS.SI-ID:242242304 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:25
ISSN zbirke:1408-211X

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Teachers pass on their knowledge primarily through speech, so it would seem self-evident that in studying their discipline they would also obtain knowledge of the specifics of oral communication (although this is sadly not the case). From teachers of Slovene language and literature in particular we expect a cultivated way of speaking or mastery of different speaking skills. A particularly demanding form of speech is the reading aloud or interpretive reading of a literary text. Through the spoken presentation of a piece of literature the teacher wishes to stimulate the pupils’ individual experiencing of the text, develop their receptive skills and accustom them to active engagement with literature. This can be achieved only through a quality reading that is not the result of improvisation, based on intuition, but rather of thorough preparation, based on knowledge, in particular of the spoken language. This paper presents a three-step model for the preparation of the interpretive reading of a literary text, which must be preceded by analysis of the text’s content. During the first step (slow silent reading), the reader makes a note of the vocal patterns in the linguistic structure of the text; in the second (speaking notes) the text is equipped with graphic symbols for speaking; and in the third (trial reading aloud) the reader tests the suitability of her speaking notes, becomes famliar with the vocal image of the whole text and monitors her individual speaking idiosyncracies. The model is open to creative adaptation in relation to a specific text.

Ključne besede:spoken interpretation of a literary text, interpretive reading, vocal pattern, speaking notes

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj