V raziskavi avtorica preučuje rabo narečnih oblik v sredstvih javnega obveščanja. Analizira nehoteno in zavestno rabo, ko ima narečje slogovno funkcijo in ko lahko govorimo o uspešnih in neuspešnih narečnih oblikah znotraj govora. Nato identificira osebe, ki uporabljajo narečne oblike, in se vpraša, ali je ta raba odvisna od spola, statusa, izobrazbe, poklica itd. govorcev, zlasti novinarjev. Na koncu obravnava vplive narečij na makedonski knjižni jezik.
|
