izpis_h1_title_alt

Lažne novice in odnos do cepljenja proti COVIDU-19 : magistrsko delo
ID Poles, Martina (Avtor), ID Štebe, Janez (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,68 MB)
MD5: 9AA7BD3EBB0456FA595177869BE3C273

Izvleček
V luči globalne pandemije COVID-19 so lažne novice postale ena izmed ključnih ovir za učinkovito cepljenje prebivalstva. Magistrska naloga se osredotoča na preučevanje vpliva lažnih novic na odnos do cepljenja v Sloveniji tako na makro- kot tudi na mikroravni. Z osredotočanjem na specifičnosti Slovenije v primerjavi z ostalimi evropskimi državami smo ugotovili, da Slovenija zaseda zadnje mesto med evropskimi državami glede zadovoljstva z demokracijo in je prav tako zadnja glede stališča, da so bile javne institucije dovolj transparentne glede cepiv. Slovenija tudi spada med 10 držav, v kateri se do novic dostopa preko družbenih omrežij in ne neposredno od vira novice. Na mikroravni smo ugotovili, da so v Sloveniji odnos do cepljenja močno oblikovali oslabljeno politično zaupanje, izrazita politična polarizacija in nezadovoljstvo z demokracijo. Dodatno je bilo zaznano nizko zaupanje v uradne institucije in medije, kar je povečalo dovzetnost za dezinformacije. Medtem ko so starejši prebivalci kljub svoji nagnjenosti k teorijam zarote večinoma podprli cepljenje, so posamezniki z višjo izobrazbo presenetljivo pogosto verjeli v teorije zarote. Opazili smo tudi, da kritičnost do izobraževanja lahko signalizira dvom v znanstveno skupnost, kar bi bilo smiselno dodatno raziskati. Na odnos do cepljenja in dovzetnost za teorije zarote v Sloveniji sta poleg ekonomskega nezadovoljstva in nekaterih osebnih vrednot vplivala tudi zaupanje v sodržavljane in zadovoljstvo s kakovostjo življenja. Glede na rezultate smo ugotovili, da je bila namera za cepljenje v višji meri povezana s posameznimi dejavniki kot verjetje v teorije zarote. Vse te ugotovitve kažejo na to, da je precepljenost v Sloveniji rezultat mnogih prepletenih dejavnikov, ki jih je treba nadalje raziskati.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Covid-19, lažne novice, cepljenje, teorije zarote, zdravstvena kriza
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:M. Poles
Leto izida:2023
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (94 str.))
PID:20.500.12556/RUL-153969 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:070.431:177.3:614.47:578.834(043.2)
COBISS.SI-ID:181751043 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.01.2024
Število ogledov:705
Število prenosov:99
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Fake news and attitudes towards vaccination against COVID-19
Izvleček:
In light of the global COVID-19 pandemic, fake news has become one of the key obstacles to effective vaccination of the population. This master's thesis focuses on examining the influence of fake news on attitudes towards vaccination in Slovenia at both the macro and micro levels. By highlighting the specificities of Slovenia in comparison with other European countries, we found that Slovenia ranks last among European nations in terms of satisfaction with democracy and is also last regarding the perception that public institutions were sufficiently transparent about vaccines. Slovenia is also among the 10 countries where news is accessed via social networks rather than directly from the news source. At the micro level, it was determined that the Slovenian attitude towards vaccination is heavily shaped by weakened political trust, pronounced political polarization, and dissatisfaction with democracy. Additionally, a low trust in official institutions and media was detected, which increased susceptibility to disinformation. While older citizens, despite their propensity for conspiracy theories, largely supported vaccination, individuals with higher education surprisingly often believed in conspiracy theories. We also observed that skepticism towards the education system may indicate doubt in the scientific community, which warrants further investigation. Economic dissatisfaction, certain personal values, trust in fellow citizens, and satisfaction with the quality of life also influenced the attitude towards vaccination and susceptibility to conspiracy theories in Slovenia. Based on the results, we determined that the intent to vaccinate was more associated with specific factors than belief in conspiracy theories. All these findings suggest that vaccination coverage in Slovenia is the result of numerous intertwined factors that need further exploration.

Ključne besede:Covid-19, fake news, vaccination, conspiracy theories, health crisis

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj