izpis_h1_title_alt

Določanje in analiza novih proteinskih označevalcev endometrioze
ID Janša, Vid (Avtor), ID Ban Frangež, Helena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Lanišnik Rižner, Tea (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (15,77 MB)
MD5: AFD31B2C9EBF403A3457ACA3CD8BA4D6

Izvleček
Uvod: Endometrioza je ena najpogostejših benignih ginekoloških obolenj; incidenca je še posebej visoka v skupini bolnic, ki imajo težave z zanositvijo. Diagnozo endometrioze na jajčnikih (endometriom) ali razširjeno endometriozo z nodusi lahko večinoma potrdimo že z ultrazvočnim pregledom, medtem ko peritonealno endometriozo dokažemo le z operacijo – laparoskopijo. Želja po neinvazivnem načinu potrditve diagnoze je izhodišče za naše raziskovalno delo. V objavljenih raziskavah bioloških označevalcev so se raziskovalci usmerjali na glikoproteine, vnetne in nevnetne citokine, molekule celične adhezije, rastne faktorje in faktorje angiogeneze. Kljub temu pa noben posamezen biološki označevalec in niti nabor bioloških označevalcev nista pokazala ustreznih značilnosti za neinvazivno diagnostično metodo. Odkritje zanesljivih bioloških označevalcev, ki bi služili kot pomoč pri postavitvi diagnoze, bi skrajšalo čas do odkritja bolezni in omogočilo zgodnejše zdravljenje, zmanjšanje bolečin in izboljšano plodnost. Cilji doktorskega dela so: s proteomskim pristopom v peritonealni tekočini in krvi bolnic z endometriozo in bolnic z idiopatsko neplodnostjo (brez endometrioze) najti proteine, ki bodo prisotni v spremenjeni koncentraciji in bodo povezani s prisotnostjo in razširjenostjo endometrioze; ugotoviti korelacijo med koncentracijo določenih proteinov v krvni plazmi in peritonealni tekočini; ugotoviti, kako bi razlike razkrile patofiziološke procese endometrioze. Metode: Raziskava je zasnovana kot klinična prospektivna raziskava preiskovank v primerjavi s kontrolnimi osebami. Upoštevajoč vključitvene kriterije, smo v raziskavo v skupino preiskovank vključili bolnice z endometriozo, ki je bila potrjena z laparoskopijo. V kontrolno skupino smo vključili posameznice, ki so imele opravljeno diagnostično laparoskopijo v sklopu obravnave primarne neplodnosti in pri katerih pri laparoskopski operaciji nismo odkrili druge patologije. Pred operacijo smo odvzeli vzorec krvi. Ob operaciji smo vzeli vzorec peritonealne tekočine. Raziskavo smo izvedli v treh delih. V prvem delu (1) smo analizirali vzorce peritonealne tekočine. Prvi del raziskave je bil razdeljen v dve fazi – fazo odkrivanja in fazo validacije. V drugem delu raziskave (2) smo proteine – kandidate za biološke označevalce, ki smo jih ugotavljali v prvem delu raziskave v peritonealni tekočini, analizirali in validirali v vzorcu krvi. V tretjem delu raziskave (3) smo v krvi in peritonealni tekočini analizirali označevalce oksidativnega stresa. Prvi del raziskave (1) smo začeli s fazo odkrivanja, pri čemer smo vključili 6 preiskovank z endometriozo in 6 oseb kontrolne skupine. V fazi validacije smo v skupino preiskovank z endometriozo vključili 26 bolnic, v kontrolno skupino pa 20. Faza odkrivanja je vključevala metodo proteinskih mikromrež s protitelesi podjetja Sciomix. V fazi validacije smo uporabili klasično imunološko metodo ELISA. V drugem delu raziskave (2) smo v fazi odkrivanja v vzorcih krvi v kohorti preiskovank iz prvega dela raziskave ugotavljali razlike v koncentraciji dveh možnih bioloških označevalcev z metodo ELISA in razlike v ravni CA 125 s klinično validirano imunokemijsko metodo. V fazi validacije drugega dela raziskave (2) smo v vzorcu 237 preiskovank (166 bolnic z endometriozo in 61 preiskovank v kontrolni skupini), vključenih v predhodne raziskave, validirali razlike v koncentraciji TGFBI z metodo ELISA in CA 125. Tretji del raziskave (3) je predstavljala analiza označevalcev oksidativnega stresa v vzorcu krvi in peritonealne tekočine s preiskovalnima metodama RANDOX in RANSEL ter z metodo ELISA. V tretji del raziskave smo vključili 86 žensk s primarno neplodnostjo; v skupino primerov smo vključili 57 žensk z endometriozo, v kontrolno skupino pa 29 žensk z idiopatsko primarno neplodnostjo. Rezultati: (1) Identificirali smo 16 proteinov s statistično pomembnimi razlikami med skupino bolnic z endometriozo in kontrolno skupino. Vseh 16 proteinov je bilo v skupini bolnic z endometriozo v povišanih koncentracijah v primerjavi s koncentracijami pri kontrolni skupini. Angiotenzinogen (AGT) s transformirajočim rastnim faktorjem ß-induciran protein ig-h3 (angl. transforming growth factor-ß–induced protein ig-h3 (TGFBI)), protein hrustančnega oligomernega matriksa (angl. Cartilage oligomeric matrix protein (COMP)) in angiopoietin-4 (ANGP4) še niso bili opisani v povezavi z endometriozo. V fazi validacije smo potrdili statistično značilno povišane koncentracije TGFBI (1,7-krat) in COMP (1,3-krat) v skupini bolnic z endometriozo (p vrednost < 0,0001). AGT je bil 1,9-krat povišan v skupini bolnic z endometriozo ob p-vrednosti 0,0199. Krivulje ROC so pokazale, da imata TGFBI in COMP dober diagnostični potencial (površina pod krivuljo (AUC) 0,84 in 0,78). Analiza je pokazala občutljivost 88,5 % in specifičnost 70 % za TGFBI ter občutljivost 95 % in specifičnost 54,3% za COMP. (2) Z analizo krvne plazme nismo ugotovili razlik v koncentraciji COMP, koncentracija TGFBI pa je bila višja v skupini bolnic z endometriozo (p vrednost = 0,0007). Kot pričakovano, smo potrdili tudi višjo koncentracijo CA-125 v vzorcu seruma bolnic z endometriozo (p vrednost <0,0001). Analiza krivulj ROC je pokazala diagnostični potencial TGFBI - površina pod krivuljo 0,77, občutljivost 58 % in specifičnost 84 %. V fazi validacije smo TGFBI in CA-125 analizirali na večjem številu vzorcev ter potrdili potencial TGFBI za ugotavljanje prisotnosti endometrioze – z analizo krivulje ROC smo določili površino pod krivuljo 0,69, občutljivost 61 % in specifičnost 74 %. Raziskovalno in predvsem klinično pomembno se je TGFBI izkazal kot dober biološki označevalec v primeru minimalne in blage endometrioze (rASRM I-II). TGFBI je bil v podskupini bolnic z minimalno in blago endometriozo pomembno povišan v vzorcih krvne plazme (p vrednost < 0,0001). Analiza ROC je pokazala potencial razlikovanja med bolnicami z endometriozo in preiskovankami kontrolne skupine - površina pod krivuljo 0,74, občutljivost 61 % in specifičnost 67 %. Analiza krivulj ROC različnih vrst endometrioze je pokazala, da se TGFBI najbolje izkaže v primeru peritonealne endometrioze, in sicer s površino pod krivuljo 0,76, občutljivostjo 58 % in specifičnostjo 89 %. (3) Ob primerjavi skupine bolnic z endometriozo in bolnic z idiopatsko neplodnostjo brez endometrioze (in brez druge pelvične patologije) nismo ugotovili statistično pomembnih razlik v ravneh glutationperoksidaze (GPX), superoksid dismutaze (SOD) ali heksanoil lizina (HEL) v vzorcih krvi (krvni serum in eritrociti) in peritonealne tekočine. Z nadaljnjo analizo nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med preiskovanimioznačevalci oksidativnega stresa ter dismenorejo, disparevnijo in kronično pelvično bolečino. Prav tako ravni označevalcev oksidativnega stresa niso bile povezane s stopnjo izraženosti endometrioze. Tudi analiza krivulje ROC ni pokazala napovedne vrednosti izbranih označevalcev oksidativnega stresa. Zaključki: Proteomska analiza peritonealne tekočine je razkrila 16 proteinov s statistično pomembnimi razlikami med bolnicami z endometriozo in preiskovankami v kontrolni skupini. Med proteini, ki so bili pri bolnicah z endometriozo v povišanih koncentracijah, AGT, TGFBI, COMP in ANGP4 še niso bili opisani v povezavi z endometriozo. Glede na rezultate validacijske raziskave peritonealne tekočine sta COMP in TGFBI možna biološka označevalca endometrioze. Z nadaljnjo analizo periferne krvi smo ugotovili, da protein TGFBI ter kombinacija TGFBI in CA-125 predstavljata možen neinvazivni biološki označevalec endometrioze. Potencial TGFBI kot neinvazivnega biološkega označevalca je najizrazitejši v primeru minimalne in blage endometrioze ter v primeru izolirane peritonealne endometrioze, kar predstavlja največjo potencialno klinično uporabnost v prihodnje. Posebno pomembno je, da smo enak trend dokazali tudi z validacijo na večjem številu oseb preiskovane in kontrolne skupine, kar je pri drugih objavljenih raziskavah bioloških označevalcev redko.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Endometrioza, neinvazivna diagnostika, biološki označevalci, proteomika, protein induciran s transformirajočim rastnim faktorjem β, hrustančni oligomerični matriks protein, TGFBI, COMP
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-153534 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.01.2024
Število ogledov:225
Število prenosov:26
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Določanje in analiza novih proteinskih označevalcev endometrioze
Izvleček:
Introduction:Endometriosis is common benign gynecological disorder, with a particularly high incidence in patients experiencing fertility problems. The diagnosis of endometriosis on ovaries (endometriomas) or deep infiltrative endometriosis can generally be diagnosed with transvaginal ultrasound, while peritoneal endometriosis needs to be proven through surgery - laparoscopy. The desire for non-invasive diagnostics is the basis for our research work. Previous studies of non-invasive biomarkers have focused on glycoproteins, inflammatory and non-inflammatory cytokines, cell adhesion molecules, growth factors, and angiogenesis factors. However, no individual biomarker or panel of biomarkers has shown adequate characteristics for non-invasive diagnosis. The discovery of reliable biomarkers that can aid in diagnosis would shorten the time to disease detection, enable earlier treatment, reduce pain, and improve fertility. The objectives of this PhD dissertation are: to identify proteins present in altered concentrations in the peritoneal fluid and blood of patients with endometriosis and patients with idiopathic infertility (without endometriosis) using a proteomic approach, and to determine the correlation between the concentration of specific proteins in plasma and peritoneal fluid, as well as to elucidate how differences in protein concentrations reveal processes associated with endometriosis pathophysiology. Methods: The study was designed as a clinical prospective investigation involving subjects and control individuals. Based on inclusion criteria, patients with endometriosis were included in the study group. The control group consisted of individuals who underwent diagnostic laparoscopy as part of primary infertility management, with no other pathology discovered during the laparoscopic surgery. Plasma and serum samples were collected before surgery, and peritoneal fluid samples were collected during the surgery. The research was conducted in three parts. In the first part (1), peritoneal fluid samples were analyzed. The first part of the study was divided into two phases - a discovery phase and a validation phase. In the second part of the study (2), proteins identified as possible biomarkers in the peritoneal fluid in the first part of the research were analyzed and validated in blood samples. In the third part of the study (3), we analyzed markers of oxidative stress in blood and peritoneal fluid. The first part of the research (1) began with the discovery phase, involving 6 patients with endometriosis and 6 patients in the control group. In the validation phase, we included 26 patients with endometriosis in the experimental group and 20 patients in the control group. The discovery phase utilized the Sciomix protein microarray method, while the validation phase employed the conventional ELISA immunological method. In the second part of the research (2), during the discovery phase, we examined differences in the concentration of two potential biomarkers using the ELISA method in plasma samples from the cohort of patients from the first part of the study, as well as differences in the level of CA 125. In the validation phase of the second part of the research (2), we validated differences in the concentration of TGFBI using the ELISA method and CA 125 in a sample of 237 participants (166 patients with endometriosis and 61 individuals in the control group). The third part of the research (3) involved the analysis of markers of oxidative stress in blood and peritoneal fluid using the RANDOX and RANSEL investigative methods, as well as the ELISA method. We enrolled 86 women with primary infertility( case group - 57 patients with endometriosis, control group - 29 patients with unexplained primary infertility). Results: (1) We identified 16 proteins whose concentrations significantly differed between the group of patients with endometriosis and the control group. All 16 proteins were upregulated in the group of patients with endometriosis compared to the control group. Angiotensinogen (AGT), transforming growth factor-β-induced protein ig-h3 (TGFBI), cartilage oligomeric matrix protein (COMP), and angiopoietin-4 (ANGP4) have not previously been described in association with endometriosis. In the validation phase, we confirmed significantly elevated concentrations of TGFBI (1.7-fold) and COMP (1.3-fold) in the group of patients with endometriosis (p < 0.0001). AGT was elevated 1.9-fold in patients with endometriosis with a p-value of 0.0199. ROC curves demonstrated that TGFBI and COMP have diagnostic potential (area under the curve (AUC) of 0.84 and 0.78, respectively). The analysis showed a sensitivity of 88.5% and specificity of 70% for TGFBI, and a sensitivity of 95% and specificity of 54.3% for COMP. (2) With the analysis of blood plasma, we did not find differences in the concentration of COMP, while the concentration of TGFBI was higher in the group of patients with endometriosis (p = 0.0007). As expected, we also confirmed higher levels of CA-125 in the serum samples of patients with endometriosis (p < 0.0001). ROC curve analysis showed the diagnostic potential of TGFBI with an AUC of 0.77, sensitivity of 58%, and specificity of 84%. In the validation phase, we analyzed TGFBI and CA-125 in a larger number of samples and confirmed the diagnostic potential of TGFBI, determining an AUC of 0.69, sensitivity of 61%, and specificity of 74%. Research-wise, and especially clinically, TGFBI proved to be a good biomarker in cases of minimal and mild endometriosis (rASRM I-II). TGFBI was significantly elevated in the plasma samples of patients with minimal and mild endometriosis in comparison to the control group (p < 0.0001). ROC analysis showed the potential for differentiation between patients with endometriosis and control subjects with an AUC of 0.74, sensitivity of 61%, and specificity of 67%. ROC curve analysis of different types of endometriosis showed that TGFBI performed best in cases of peritoneal endometriosis, with an AUC of 0.76, sensitivity of 58%, and specificity of 89%. (3) In comparing the group of patients with laparoscopically confirmed endometriosis to the control group of patients with idiopathic infertility without endometriosis (and without other pelvic pathology), we did not find statistically significant differences in the levels of glutathione peroxidase (GPX), superoxide dismutase (SOD), or hexanoyl lysine (HEL) in blood samples (serum and erythrocytes) and peritoneal fluid. Further analysis did not reveal statistically significant differences between the selected markers of oxidative stress and dysmenorrhea, dyspareunia, and chronic pelvic pain. Additionally, the levels of oxidative stress markers were not associated with the severity of endometriosis. The ROC curve analysis also did not show predictive value for the selected markers of oxidative stress. Conclusions: Proteomic analysis of peritoneal fluid revealed 16 proteins with significantly different concentrations in patients with endometriosis compared to the control group. AGT, TGFBI, COMP, and ANGP4 have not been previously described in association with endometriosis. Based on the results of the validation study, COMP and TGFBI are potential biological markers for endometriosis. Through further analysis of peripheral blood, we found that the protein TGFBI, as well as the combination of TGFBI and CA-125, represent potential non-invasive biological markers for endometriosis in blood samples. The potential of TGFBI as a non-invasive biological marker is most pronounced in cases of minimal and mild endometriosis and isolated peritoneal endometriosis, which represents the greatest clinical potential in the future. Importantly, the same trend was confirmed in the validation, which is rare in other published studies on biological markers.

Ključne besede:Endometriosis, non-invasive diagnosis, biomarkers, proteomics, transforming growth factor-β–induced protein, cartilage oligomeric matrix protein/ thrombospondin 5, TGFBI, COMP

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj