izpis_h1_title_alt

Morfološki in funkcionalni izidi zdravljenja centralne serozne horioretinopatije s podpražnim mikropulznim laserjem
ID Kiraly, Peter (Avtor), ID Jaki Mekjavič, Polona (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Smrekar, Jaka (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (28,82 MB)
MD5: DBC50B1DB60C34202393646A8DDB22F1

Izvleček
Uvod: Centralna serozna horioretinopatija (CSC) je žilnično-mrežnična bolezen, ki poslabša vidno ostrino in je bolj pogosta pri mlajšem, delovno aktivnem prebivalstvu. Pri bolnikih, pri katerih pride do remisije po naravnem poteku v treh mesecih, se vidna ostrina praviloma povrne na stopnjo pred epizodo CSC, pri bolnikih z daljšimi epizodami pa pride do nepovratne okvare vidne funkcije. Ti bolniki potrebujejo zdravljenje, na primer zdravljenje s podpražnim mikropulznim laserjem (MPL), ki je, podobno kot ostale vrste zdravljenja, le delno učinkovito. Namen: V raziskavi smo želeli opredeliti morfološke in funkcionalne spremembe po spontani remisiji epizode CSC in po zdravljenju CSC z MPL ter prepoznati biomarkerje, ki so povezani s spontano remisijo epizode CSC in učinkovitostjo zdravljenja z MPL. Opazovali smo korelacije med funkcionalnimi parametri in morfološkimi parametri med epizodo CSC in po njej. Metode: V raziskavo smo vključili 50 bolnikov z akutno CSC. Ob prezentaciji smo opravili slikovno diagnostiko, in sicer optično koherentno tomografijo (OCT), optično koherentno tomografijo angiografijo (OCTA), angiografijo s fluoresceinom (FA) in indocianin zelenim (ICGA) ter avtofluorescenco očesnega ozadja (FAF). S funkcionalnimi preiskavami smo določili najboljšo korigirano vidno ostrino (BCVA) in kontrastno senzitivnost (CS) ter opravili mikroperimetrijo (MP) in multifokalno elektroretinografijo (mfERG). Vse bolnike smo nato pregledali po treh mesecih in šestih mesecih od začetka epizode ter ponovili vse preiskave, razen FA in ICGA. Bolnike, pri katerih je epizoda CSC vztrajala še tri mesece od začetka bolezni, smo zdravili z mikropulznim laserjem (MPL), bolnike s spontano remisijo pa smo samo spremljali. Biomarkerje za napoved spontane remisije smo opazovali ob prezentaciji, biomarkerje za napoved učinkovitosti zdravljenja z MPL pa tik pred zdravljenjem (tri mesece od začetka epizode CSC). Rezultati in zaključki: Pri 19 bolnikih, ki smo jih uvrstili v skupino s spontano remisijo (sCSC), je tri mesece od začetka epizode CSC prišlo do resorpcije subretinalne tekočine (SRF) po naravnem poteku. Pri 31 bolnikih, ki smo jih uvrstili v skupino s perzistentno epizodo CSC (pCSC), je bila SRF prisotna še tri mesece po začetku epizode. V obeh skupinah je ob resorpciji SRF prišlo v povprečju do zmanjšanja centralne debeline mrežnice (CRT) in makularnega volumna (MV). Prav tako so se v povprečju debelina žilnice ter širina in višina odstopa pigmentnega epitela (PED) med potekom raziskave zmanjševali v obeh skupinah, medtem ko se je število hiperreflektivnih vključkov (HF) variabilno spreminjalo. Bolniki, ki so nagnjeni k perzistentni epizodi CSC, so v povprečju starejši, ženskega spola in imajo ob prezentaciji v povprečju širši PED, večje število HF, tanjšo žilnico in difuzne spremembe RPE (v paru). Pri 15 od 31 bolnikov, zdravljenih z MPL, je tri mesece po zdravljenju prišlo do remisije. Bolniki v skupini z dobrim odgovorom na zdravljenje z MPL (dCSC) so imeli v povprečju nižjo subretinalno tekočino (SRF) in ožji PED. V sCSC skupini so se vsi parametri vidne funkcije ob resorpciji SRF (trije meseci) v povprečju izdatno izboljšali in se nato niso več niso bistveno spreminjali, razen kontrastne senzitivnosti, ki se je izboljševala počasneje do šestega meseca. V skupini pCSC je zaradi zakasnjene resorpcije SRF prišlo do počasnejšega izboljšanja parametrov vidne funkcije po treh mesecih in po šestih mesecih od začetka epizode. Skupina sCSC je imela v primerjavi s skupino pCSC po šestih mesecih od začetka epizode v povprečju višjo gostoto amplitud v prvem obroču (mfERG-A1), medtem ko razlike v bolj perifernih obročih (mfERG-A2 do mfERG-A5) med skupinama niso bile statistično značilno različne. Bolniki, ki so po zdravljenju z MPL dosegli vidno ostrino 1,0 po Snellenu, so imeli vrednosti mrežnične senzitivnosti in gostote amplitud na spodnji meji referenčnega intervala. Parametri vidne funkcije so bili znižani v področju akumulacije SRF.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Centralna serozna horioretinopatija, CSC, podpražni mikropulzni laser, MPL, morfološki biomarkerji, funkcionalni biomarkerji
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-153504 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.01.2024
Število ogledov:239
Število prenosov:11
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Morphological and functional outcomes in patients with central serous chorioretinopathy treated by subthreshold micropulse laser
Izvleček:
Introduction: Central serous chorioretinopathy (CSC) is a chorioretinal disease that usually affects younger, working population. If a remission occurs spontaneously within the first 3 months after the episode onset, visual acuity usually returns to the pre-episode level. In patients with a persistent CSC episode, irreversible vision function loss occurs. These patients need treatment. One of the treatment options is subthreshold micropulse laser (MPL), which is, similar to other treatment options, only partially effective. Purpose: The purpose of our study was to observe morphological and functional parameters after spontaneous CSC resolution and after the treatment with MPL. Moreover, we wanted to identify biomarkers that could be associated with spontaneous CSC remission and MPL treatment effectiveness and to investigate associations between functional and morphological parameters during and after a CSC episode. Methods: In our study, we have included 50 patients with an acute CSC episode. At presentation, following multimodal imaging was performed: optical coherence tomography (OCT), optical coherence tomography angiography (OCTA), fluorescein angiography (FA), indocyanine green angiography (ICGA), and autofluorescence (FAF); and following visual function tests were done: best corrected visual acuity (BCVA), contrast sensitivity (CS), microperimetry (MP), multifocal electroretinography (mfERG). In all patients, all multimodal imaging and visual function tests were repeated at 3 and 6 months, except FA and ICGA. Patients with a persistent CSC episode at 3 months were treated with MPL. Patients with a spontaneous remission at 3 months were observed only. Biomarkers for spontaneous resolution were observed at presentation, biomarkers for MPL treatment effectiveness just before the treatment (3 months after the CSC episode onset). Results and conclusions: In 19 patients, who were grouped to the spontaneous remission group (sCSC), subretinal fluid (SRF) resolved spontaneously within the first 3 months. In the remaining 31 patients, who were grouped to the persistent CSC group (pCSC), SRF fluid persisted 3 months after the episode onset. In both groups, SRF resorption resulted in reduced average central retinal thickness (CRT) and macular volume (MV). Moreover, average choroidal thickness (CT), pigment epithelium detachment (PED) width and height decreased in both groups, however, number of hyperreflective foci (HF) changed variably. Patients in the pCSC group were on average older, female, and had wider PED, increased number of HF, thinner choroid and diffuse RPE alterations at presentation (as a pair). In 15 out of 31 patients, MPL treatment resulted in a remission. Patients with a good response to the MPL treatment (dCSC) had on average lower SRF and narrower PED. In the sCSC group, functional vision parameters mostly improved at SRF resolution (at 3 months), and have not changed significantly thereafter, except CS, which improved more gradually and continued to improve until 6 months. In the pCSC group, the visual function parameters had been improving more slowly and gradually due to the prolonged course of SRF reabsorption. The sCSC group had in comparison with the pCSC group at 6 months higher average amplitude densities in the central mfERG ring (mfERG-A1). Differences in the more peripheral rings (mfERG-A2 to A5) were not statistically significant. Patients, who were treated with MPL and achieved post episode BCVA 6/6, had retinal sensitivity and amplitude densities on the lower side of 95% confidence intervals. Visual function parameter deficits were mostly confined to the topographical area of the SRF accumulation.

Ključne besede:central serous chorioretinopathy, CSC, subthreshold micropulse laser, MPL, morphological biomarkers, functional biomarkers

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj